Na čem temeljijo imperiji milijarderjev v Evropi

Revija Forbes redno objavlja sezname najbogatejših ljudi na svetu; kot je znano, je na njih leta kraljeval Bill Gates, soustanovitelj Microsofta, sledi mu Warren Buffett, investitor in glavni delničar Berkshire Hathawaya. Tretji je Jeff Bezos, ameriški investitor in ustanovitelj, predsednik in izvršni direktor podjetja Amazon, največjega svetovnega spletnega trgovca.

Bezosovo premoženje se je v zadnjem tednu, ki ga je zaznamovala svetovna nakupovalna histerija ob črnem petku in kibernetičnem ponedeljku, ki mu je sledil v začetku tega tedna, še povečalo in doseglo sto milijard dolarjev. Tega niso zmotili niti protesti njegovih delavcev v različnih delih njegovega imperija. Stavkali so v Italiji, kjer zaposluje okoli štiri tisoč ljudi, in zahtevali višje plače. Stavkajočim so podporo izrekli njihovi francoski kolegi, v Nemčiji pa so Bezosovi zaposleni zahtevali pogajanja o novi kolektivni pogodbi. K še večjemu bogastvu Bezosa je pripomogla predvsem petodstotna podražitev, ki so jo Amazonove delnice dosegle zadnji teden.

Kdo pa so glavni evropski milijarderji

Najbogatejši Evropejci so ustanovitelj Zare pa lastnik Lega ter med drugim proizvajalec energijske pijače Red Bull. Amancio Ortega. Vsi torej prihajajo iz »klasične« dejavnosti, iz proizvodnje in klasične, ne spletne trgovine. Zakaj je tako? »Poglejte industrijsko revolucijo: motor so izumili v centralni Evropi, strojno proizvodnjo pa uvedli v Veliki Britaniji. Ampak avto so v 15 milijonih prvi naredili v ZDA. Fordov T-model je tam potem prvi spreminjal svet, odnose med ljudmi, ki so se z avtom lahko začeli voziti na izlete, se seliti, mož in žena sta dobila možnost govoriti (v avtu) na samem ali pa na zadnjem sedežu delati otroke,« pojasnjuje ekonomist Maks Tajnikar. Zgodbica pravi, da je bil zaradi tega konservativni Ford jezen in naj bi zato skrajšal razdaljo med prvo in drugo vrsto sedežev v svojem zgolj črnem T-modelu.

Evropska komisija: V zadnjih desetih letih je bilo v industriji izgubljenih veliko delovnih mest, a zaposlovanje v srednje- in visokotehnološki proizvodnji se povečuje.

Ampak jeklarstvo, avtomobilska industrija, tekstilna industrija in številne druge industrije, ki so zrasle iz industrijske revolucije, so tako v Evropi kot v ZDA že v osemdesetih letih postali prezreli. Tehnološkega razvoja ni bilo, če pa je bil, je zahteval velike investicije, koraki pa so bili majhni. In odgovor na ta zastoj je bil v Evropi in ZDA različen.

»V Evropi smo še naprej gojili staro industrijo. Veliko kapitala v njej je dajalo veliko profitov, čeprav je bil donos na enoto kapitala nizek, kljub drugačnim zaklinjanjem so nastajali monopoli, ki so jih podpirale tudi države, ti pa so vodili do neravnotežnih cen, ki danes bogatijo nekatere države v Evropi in svetu, druge pa siromašijo. Bogastvo bogatih Evropejcev temelji na proizvodnji z veliko kapitala na delavca, nadravnotežnih cenah in družinskih dediščinah skozi stoletja ter tesni navezanosti na državo. Teh pa je bilo več kot dovolj, kar velja še danes, čeprav imamo EU in evroobmočje. Mlade in sposobne ljudi je v Evropi pritegnil ta svet, ker so tu videli svoj uspeh,« nadaljuje sogovornik.

Vse to velja tudi za ZDA, le da je tam bila le ena država, kjer so bile dolgo časa edine carine transportni stroški čez lužo, pa je zato bila zelo odprta v svet. Prav nezaupanje v stare industrije, ki mladim ljudem niso dajale več možnosti kot še pred desetletji, pa je rodilo ameriško podjetništvo. Ko smo v Evropi imeli obrtniško podjetništvo, je v ZDA začelo nastajati njihovo podjetništvo. Evropejci, ki smo iz sveta obrti in socializma v osemdesetih letih prvič poduhali ameriško podjetništvo, smo bili šokirani.

Številni mladi, dobro izobraženi niso niti poskusili vstopiti v svet velike industrije, pač pa so v svojih garažah začeli delati nekaj, v kar – razen njih – ni nihče verjel. ZDA jim je nudila znanje, kritične koncentracije ljudi različnih profilov, velik trg in kasneje tudi denar. Ko so menedžerji in lastniki v Evropi za svoj razvoj klicali na pomoč državo, se vsi ti podjetniki nanjo niso niti spomnili. Vedeli so, da morajo ponuditi nekaj, česar do tedaj ni še nihče. Najprej so prepričali trg v ZDA, potem ves svet. Še danes velja krilatica, da si kot podjetnik uspel, če si uspel v ZDA. Seveda sta bila ekstraprofit in bogastvo tudi njihovo gonilo, za desiminacijo njihovih proizvodov in storitev so poskrbeli kar sami. Ljudem so preprosto vsilili nov način življenja, kot je to naredil Fordov T-model.

Maks Tajnikar, ekonomist: Seveda imamo demokracijo v Evropi in v ZDA, a nimamo enake elite.

Razumeli so, da imajo ljudje dovolj hladilnikov in da potrebujejo nekaj, za kar še ne vedo. »Ta primer potrjuje moje prepričanje o pomenu elit v družbi, o tem sem lani poslušal vznemirljive razprave v Lizboni na srečanju drugega največjega društva ekonomistov v ZDA. Seveda imamo demokracijo v Evropi in ZDA, a nimamo enake elite. Poglejte CNN, pa boste videli, da je ta mladina v podjetništvu skupaj s krogom iz kulture in znanosti – in kljub ameriškemu podeželju ter trumpom – elita, ki je spoznala, kam gre svet, in ga celo osmišlja, ker druge možnosti sploh nima. V Evropi – tudi v Sloveniji – pa je elita politična, rentniška in zagledana v principe, ki jih je sodobna znanost že davno povozila, ker je še vedno vezana na svet, ki izginja. Namesto da bi nas naša zgodovina bogatila, nas uničuje. Očitno sedimo na napačni razvojni veji. A mladi vsaj delno doživljajo izzive, kakršne so ameriški podjetniki v osemdesetih letih. Na žalost 30 let prepozno,« ocenjuje Maks Tajnikar.

Industrija ostaja pomembna

Industrija je pomembna in je bila v preteklosti temelj blaginje v Evropi. Zdaj ustvari 24 odstotkov BDP in zagotavlja petino delovnih mest aktivnemu delu prebivalstva, torej 50 milijonom Evropejcev, predstavlja pa več kot polovico njenega izvoza.

24 odstotkov BDP Evrope ustvari industrija in zagotavlja približno petino delovnih mest.

Da bi Evropa ostala konkurenčna na svetovnem trgu, pa mora biti nenehno inovativna, opozarja evropska komisija. Živimo v času nove industrijske revolucije. Ta revolucija je tehnološka in ruši meje med dobavnimi verigami, potrošniki in podjetji. Tehnologija je spremenila način našega življenja in hitro spreminja način našega dela. Evropa je svetovna velesila v številnih sektorjih, ki danes zagotavljajo visokokakovostna delovna mesta, skupaj z avtomobilsko industrijo, aeronavtiko, inženirstvom ter kemično in farmacevtsko industrijo, ocenjujejo v evropski komisiji. V zadnjih desetih letih je bilo izgubljenih veliko delovnih mest, a zaposlovanje v srednje- in visokotehnološki proizvodnji se povečuje. Kakšna bo zaradi vseh teh dejstev lestvica milijarderjev Evrope čez nekaj desetletij? Verjetno precej spremenjena.

Kdo so evropski bogataši, preberite TU.