Možganski čipi do leta 2040?

Na Web Summitu v Lizboni je Johnson opisal, kako vzpon umetne inteligence ogroža človeško delovno silo in kako se moramo spoprijeti s tehnološkimi izzivi ter neprestano spreminjajočim se svetom. Rešitev, po njegovem mnenju, tiči v boljšem razumevanju naših možganov. Upa, da bomo z uporabo možganskih čipov lahko preprečili degenerativne bolezni in obvladovali duševno zdravje. Z njimi bi zgradili tudi bolj pošteno družbo, kjer bo lahko vsakdo imel dostop do veščin in znanja, ne samo privilegirana peščica.

“Ključ do te stopnje prilagodljivosti je v grajenju osnovnega tehnološkega orodja in kognitivnega interveniranja. Na kratko, kmalu prihaja revolucija, kakršne še nismo videli. Na naših vratih bo čez 15 do 20 let,« je povedal Johnson.

Zamisel o vsadku v možganih bi lahko bila strašljiva, vendar so ti instrumenti že v uporabi. Cochlearni vsadki so pomagali ljudem, ki imajo težave s sluhom, vsadki Deep Brain Stimulation pa so bili uspešno uporabljeni pri zdravljenju bolezni, kot je Parkinsonova. Razlika med trenutnimi vsadki in tem, kar predvideva Johnson, je v načinu delovanja. Sedanji vsadki so na nek način tisti instrumenti, ki opravijo delo. Kljub izjemnim odkritjem nevroznanosti v zadnjem stoletju in še posebej v zadnjem desetletju pa še vedno komaj razumemo jezik možganov.

Johnson se tega zaveda, vendar zaradi tega ni demotiviran. “To počnem, ker mislim, da je učenje branja in pisanja naše nevronske kode ena najpomembnejših in vznemirljivih dogodivščin v zgodovini človeške rase.” Johnsonu bo morda njegov podvig uspel, morda pa se bodo možganski čipi izkazali za odkritje, vedno oddaljeno vsaj 20 let.

Vir: revija GOODLIFE