Morje in jahte niso več skorajda nespodobni

Gospod Korenc, uspelo vam je, da ta vedno zelo obiskana prireditev ni zamrla tudi v kriznih letih, ko je bila beseda navtika skorajda prepovedana.
Glede na letošnje obetavne projekcije in zanimanje strokovne javnosti ter razstavljavcev lahko rečem, da si je Internautica (Internautica – International Boat Show, Portorož, Slovenija) upravičeno priborila status prvega in tako rekoč edinega profesionalnega sejma na Jadranu v spomladanskem obdobju. K temu so vsekakor pripomogla naše vztrajanje za doseganje visoko postavljenih kakovostnih, organizacijskih in vsebinskih ciljev ter kontinuiteta dela. Prednost Internautice pred drugimi regijskimi dogodki te vrste je tudi v izjemni geostrateški legi, ki omogoča res preprost dostop razstavljavcem in obiskovalcem iz vseh evropskih držav.

Iskanje jadranske note

Internautica je že vrsto let članica prestižne mednarodne zveze organizatorjev navtičnih sejmov IFBSO (International Federation of Boat Show Organisers), ki povezuje najbolj elitne navtične sejme na svetu. Tej organizaciji ste predsedovali štiri leta. Vaš dosežek je tudi tradicionalni izbor jadranskega plovila leta po kategorijah.
Trudimo se, da v okviru Internautice vsako leto pripravimo nove vsebine, ki spodbudno delujejo na razvoj panoge, spodbujajo razstavljavce k aktivnemu sodelovanju in privabljajo nove obiskovalce. Članstvo v zvezi najbolj elitnih svetovnih navtičnih sejmov in moje predsedovanje vidim kot priznanje za dolgoletno predano delo na tem področju, seveda pa je to članstvo hkrati tudi velika zaveza k spoštovanju pravil in kakovostnih normativov, ki v svetu veljajo na tem področju.
Pred sedmimi leti sem se dogovoril s kolegi iz sosednjih držav, da v okviru Internautice vsako leto realiziramo projekt izbora najboljših jadranskih plovil. Projekt izbora plovil in podelitve nagrad za »jadransko plovilo leta«, pri katerem sodelujejo revija Navtika plus, Nautica magazine Italija, Nautički Magazin in Nautika Magazin & TV Show iz Srbije, More magazin Hrvaška, Yachts Croatia in Internautica, z mednarodno žirijo navtičnih strokovnjakov ni namenjen le ocenjevanju plovil in navtičnih dosežkov v tem delu sveta, to je tudi edinstvena priložnost za povezovanje ljudi različnih narodnosti, ki sobivajo in delajo na jadranskem območju. V konkurenci za letna priznanja so motorna plovila in jadrnice ter plovila, ki imajo poudarjeno jadransko noto, kar pomeni, da je njihova uporabnost prilagojena razmeram in zahtevam tega akvatorija in kopna.
Pred leti smo začeli intenzivno razvijati in podpirati ekološko usmerjenost razstavnih programov in tako bo letošnja Internautica, ki je uvrščena med uradne partnerje evropske komisije pri projektu #EUGREENWEEK, ponovno poskrbela za predstavitev energetsko učinkovito zasnovanih plovil in projektov, okolju prijaznih, trajnostnih in gradbeno učinkovitih tehnologij ter inovativnih pogonskih in hibridnih sistemov, ki zmanjšujejo porabo goriva in emisij v okolje.

Kaj bo videti, slišati in doživeti?

Internautica slovi po tem, da poskuša morje in načine za preživljanje prostega časa na morju čim bolj približati javnosti, zato vsako leto organiziramo različne športne dogodke, denimo že tradicionalni Internautica SUP Challenge, ki šteje za pokal Slovenije, priljubljeno regato in predstavitve starodobnih plovil, pri tem pa se nanizajo številni zabavni, koristni ali drugače zanimivi družabni dogodki. Tudi letos bodo strokovna predavanja – gost bo svetovno znani navtični ustvarjalec in projektant Tilli Antonelli, morjeplovec Miran Tepeš bo iz prve roke slikovito predstavil najnovejše dosežke, v sodelovanju z Delovo edicijo Svet kapitala pripravljamo posvet o poslovnih priložnostih, ki jih ponuja navtična industrija, predstavljene bodo tudi številne novosti s področja športnega jadranja, pomorske zakonodaje in izobraževanja. Največje zvezde dogajanja pa bodo seveda premierne predstavitve plovil in različni atraktivni, z morjem povezani dogodki, ki se bodo zvrstili v štirih sejemskih dneh.
Internautica ponuja s svojimi vsebinami veliko možnosti za strokovna srečanja, poslovne predstavitve, športne in družabne dogodke, kar nedvomno zagotavlja odlično priložnost za spletanje novih poslovnih vezi in prijateljstev. Častni pokrovitelj Internautice je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.

Kje je danes svetovna navtika, ima njen ponovni zagon kakšne nove značilnosti?

Splošni gospodarski rezultati vseh vej navtične industrije so v zadnjih letih zelo dobri, navtična industrija je uspešno zaključila še eno obdobje prestrukturiranja, razvoj gre uspešno naprej, tehnološke inovacije izboljšujejo lastnosti plovil, ki postajajo uporabnikom in okolju vse bolj prijazni produkti. Vse to skupaj s posodobitvijo proizvodnih ciklov spodbudno vpliva na uporabnika, ki se odloča o nakupu ali najemu plovila.
Posredno se našteti učinki kažejo tudi prek zanimanja za navtične sejme in razstave, ki so se prav tako prilagodili in ponujajo tako razstavljavcem kot obiskovalcem vse bolj celovit in organiziran pregled nad novostmi, hkrati pa predstavljajo izjemno priložnost za neposredno prodajo in tržno komuniciranje. Lahko povem, da je v tem duhu tudi zanimanje za Internautico. Kaže, da bomo imeli daleč največ razstavljavcev in plovil v zadnjih desetih letih.

Čarterji so bolj brezskrbna in cenejša pot

Kako je z navtiko na Slovenskem, se vrača in kako, se povečuje ali zmanjšuje delež ljubiteljev jadrnic, gliserjev in iztisninskih bark?
V Sloveniji zanimanje za navtiko med ljudmi nikoli ni prenehalo. Tudi delež ljubiteljev jadrnic, gliserjev in klasičnih bark se po mojem ni zmanjšal. Povečalo pa se je povpraševanje za najem plovil, ki je za marsikaterega navtika bolj priročna izbira kot celoletna skrb za plovilo in seveda pomeni manj stroškov, ki so s tem povezani.
Kako je danes s čarterjem, najemom? Če ostanemo pri barkah na jadra, je jader glede na dolžine in volumen v povprečju vse manj, so tudi izjeme, ljudje pač motorirajo. Kopno se je preselilo na morje, stika s slanim elementom in njegovimi izzivi je pravzaprav manj.
Čarterskih jadrnic je res čedalje več in tudi marsikateri proizvajalec je vitalno povezan s čartersko dejavnostjo in prodajo plovil za ta namen. Pravzaprav lahko rečemo, da obstajata dva koncepta, eden, ki je bolj usmerjen v regatni turizem, in drugi, ki zahteva udobje.
Nekoč so rekli, da si zaslužiš tako dolg čoln, kolikor imaš let. Za abrahama recimo 50-čeveljskega (16 metrov) ali kaj več.
Marsikdo najinih let bi se z veseljem strinjal s takšno oceno ali primerjavo, vendar je v realnosti pač tako, da si vsak prikroji dolžino in vrsto plovila po svoji meri in duhu. Vsekakor so minili časi, ko je bilo nakupovanje plovil, ki so ga na primer pred desetimi leti prav nesramno spodbujale nekatere (tudi že propadle) finančne institucije, primerljivo s kupovanjem zelenjave na trgu. Posamezniki so menjavali plovila kar po tekočem traku in v očeh marsikoga je takrat navtika izgubila veliko šarma in nostalgije, saj je čoln postal le statusni simbol, nastopaštvu res ni bilo konca. Vendar je nekakšna naravna selekcija poskrbela, da je morje takšne in podobne ekstreme počasi odplavilo in, če nadaljujem v tem slogu, se je pretirano valovanje na tem področju relativno hitro umirilo. Seveda je vse skupaj pustilo posledice, ki jih je najbolj občutila prav navtična industrija, okrevanje je bilo dolgotrajno, nekatere spremembe so ostale za vedno.
Včasih si imel staro dobro leseno barko ali njeno v plastiko ulito formo za vse življenje in še za naslednjo generacijo. Danes je pospešek zamisli, tehničnih rešitev in materialov tako neznanski, da je, denimo, jadrnica nekako zastarela po letu ali dveh.
Strinjam se, tako je danes na veliko področjih. Kljub vsemu pa lahko rečem, da je še vedno mnogo ljudi, ki se ljubiteljsko in z obilico nostalgije posvečajo morju in plovilom. Tehnološki razvoj danes ponuja veliko možnosti posameznikom, da si sami izoblikujejo svoje plovilo oziroma ga vsaj prilagodijo svojim željam in potrebam, veliko je tudi projektantov, ki so pripravljeni izdelati individualen projekt pod pogoji, ki so cenovno in izvedbeno veliko bolj sprejemljivi kot nekdaj. Če povzamem, in takšne so konec koncev tudi moje izkušnje, lahko rečem, da je v večini primerov tudi danes še vedno tako, da pravemu pomorcu njegovo plovilo pomeni več kot le sredstvo, ki ga je treba menjati. In plovilo je kljub vsem tehnološkim inovacijam in izboljšavam stoodstotno pripravljeno in prilagojeno za plovbo šele po enem ali dveh letih uporabe.

Nekoč so rekli, da si sposoben in uspešen možak zasluži tako dolg čoln, kolikor ima let. Za abrahama recimo 50-čeveljskega, to je 16 metrov ali še kaj več.

Je res, da so mladi glede jadrnic presedlali na krajše, hitrejše? Nekateri celo na akrobatske, pri tej tehnologiji jim lahko prištejemo tudi večtrupce. Kolikšen je pri tem vpliv tekmovanja za Pokal Amerike, ki vozi na pregrešno dragih katamaranih?
Med mlajšo generacijo so tako imenovani adrenalinski športi danes brez dvoma na vrhuncu popularnosti. Ekstremne športe lahko najdemo tudi v navtiki, a niso nujno povezani le z visokimi stroški, veliko bolj pomembne so veščine, ki jih posameznik obvlada. Vpliv tekmovanj v slogu formule ena je seveda navzoč, ni pa to edina stimulacija za tiste, ki se ukvarjajo s tem. Vsekakor si mlajši želijo več dinamike in atraktivnosti, tega v klasični turistični navtiki verjetno primanjkuje in tako se vsako leto pojavljajo novi izzivi.

Veliko krmarjev na slovenski kilometer obale

Slovenci smo ne glede na 42 kilometrov obale veliki oboževalci morja. To je razvidno tudi po nekdanjem fenomenu, ko je vsako leto nekaj tisoč Slovencev naredilo izpit za voditelja čolna. Velik delež teh krmarjev nikoli ni stalo in ne stoji za krmilom. Je to odsev značajske posebnosti ali znamenje, da želja in upanje umreta zadnja?
Ne bi si upal soditi, da je res tako, kot pravite, a saj veste, dolžina ni vedno edina stvar, ki šteje. Časi enostavnega pridobivanja izpita za voditelja čolna so minili. Tudi to področje se je razvilo in zakonodaja pred vsakega udeleženca v morskem prometu postavlja veliko odgovornosti. Varnost plovbe in skrb za varnost vsega na morju sta postali bolj zahtevni, znanja, ki so predpisana, terjajo kar precej poglabljanja v učno snov in poznavanje področja. Praktično znanje je še nadgradnja vsega skupaj. Obseg in zahtevnost sta večini nekako omejila krog tovrstne ljubezni do morja.
Koliko milj naredite vsako leto po Jadranu in drugih morjih? Kdo je z vami na krovu? Bi se, če bi imeli še enkrat 25 let, spet začeli resno ukvarjati z navtiko?
Zelo rad sem na morju in priznati moram, da milj ne štejem. Na krovu enako uživam, kadar sem s svojimi najbližjimi, s prijatelji ali sam. Nisem privrženec le ene vrste navtike, enako lahko uživam tako na motornem plovilu kot na jadrnici, ne glede na velikost, znamko ali starost plovila. Vsaka barka ima svojo zgodbo, in ko te popelje v svojem naročju na prostranosti morja, si ji v celoti prepuščen, lepo je prisluhniti njenim zgodbam ter ustvarjati nove.
Težko bi iskreno ocenil, ali bi bila moja navtična pot podobna, če bi jo začel ponovno. Ko sem pred res mnogimi leti prvič stopil na svoj čoln, je bilo to neponovljivo doživetje, enako tudi, ko sem prvič resno odplul ali doživel prvo okvaro, preplul neurje in preživljal nepotreben stres, se spraševal, kaj mi je bilo tega treba in kaj sploh počnem tukaj na kosu plastike, ki se v nedogled ziblje. Morda bi bilo lepše in bolj idealistično, tudi romantično, če nikoli ne bi povezal navtične poti s poslovno – vsekakor bi lahko veliko bolj užival na morju in preživel več prostega časa v miru. A poti nazaj ni in treba je gledati naprej, v prihodnost. Na morje.