Mobilno je »in« … tudi za plačevanje mesečnih računov in špecerije

Gneča pri vhodnih vratih digitalnega globalnega finančnega trga je iz dneva v dan večja, pa naj je govora o že »tradicionalnih« spletnih bankah, virtualnih bančnih karticah, kripto valutah ali mobilnem plačevanju. Na spletu se že danes godi prihodnost večine finančnih transakcij za novodobnega uporabnika. Analitska hiša IDC namreč ocenjuje, da bo letos z mobilnimi telefoni do spleta dostopalo že več kot dve milijardi Zemljanov, torej večina vseh ljudi, ki imajo dostop do spleta (3,6 milijarde).

Večina že plačala z mobitelom

Gromozanska kritična masa pomeni izreden potencial, ki ga želijo veliki igralci iz finančnega in mobilnega sveta pretvoriti v žvenket novcev na svojih bilancah - po oceni analitske hiše TrendForce naj bi vrednost mobilnih transakcij prihodnje leto dosegla 780 milijard dolarjev, po napovedih IDC pa celo tisoč milijard dolarjev. A za to bodo morali ustvarjati in uresničevati želje ter potrebe novodobnih potrošnikov, ki hlepijo po preprostih in intuitivnih rešitvah. Ena takšnih je mobilno plačevanje, pri katerem se večina uporabnikov trudi slediti trendom – tudi v naših krajih.

Z digitalnimi plačilnimi aplikacijami se je v praksi že seznanila večina prebivalcev srednje in vzhodne Evrope. Kar 80 odstotkov jih ima tablico in pametni telefon za plačilno sredstvo, s čimer so po raziskavi enega največjih izdajateljev plačilnih in kreditnih kartic Mastercard celo naprednejši od prebivalcev zahodne Evrope. Obojim je skupno, da so dobršen del dneva »prilepljeni« na zaslon svojega pametnega telefona, bodisi z očmi bodisi s prsti. V stari gardi evropskih držav znaša povprečje 3 ure in 20 minut na dan, v Sloveniji in drugod po srednji in vzhodni Evropi pa kar dobre štiri ure. Najbolj zagledani v svoje telefone so Bolgari, ki jih med tednom uporabljajo tudi po pet ur na dan.

Razmislek finančnih in mobilnih podjetij je dokaj logičen, poiskati je treba način, kako monetizirati čas, ki ga uporabniki preživijo s pametnim telefonom. Od tod do mobilnih plačilnih storitev je zgolj še korak. Danes je mogoče z mobitelom v nakupe špecerije, na kosilo, na avtobus, plačati parkirnino, z Uberjem postaja dostopen tudi trg taksističnih prevozov … Izredno hitro se razvija tudi segment aplikacij za pošiljanje sporočil, ki bo po oceni IDC samo njihovim proizvajalcem do leta 2020 prinesel skoraj 60 milijard dolarjev letnih prihodkov (brez oglasnih prihodkov). Velik del tega zneska bo odpadel na možnost plačevanja z aplikacijo za pošiljanje sporočil. Med začetniki tega je bil kitajski wechat, v katerem je mogoče že z dotikom zaslona kupiti letalske vozovnice, poravnati račun za kosilo ali naročiti taksi. Podobne storitve omogočajo tudi japonska aplikacija line, Facebookov messenger, snapchat in drugi. A v večini primerov tovrstne možnosti slovenskim uporabnikom še niso na voljo.

Klasična moneta in alternative

Mnogi Slovenci zato uporabljajo applepay, paypal, venmo in druge sorodne mobilne plačilne storitve ali pa, denimo, zdaj že zimzeleno moneto, ki je v Sloveniji najbolj razširjena, saj omogoča plačevanje na več kot tisoč koncih po državi, med drugim v trgovinah »najboljšega« soseda, na bencinskih črpalkah Petrola in OMV, na parkomatih, avtobusih Ljubljanskega potniškega prometa, pri nakupih vstopnic na spletnih straneh Eventima in v Cankarjevem domu.

Dobro sprejeta na trgu je tudi Halcomova aplikacija hal mbills, ki vse od lani omogoča izredno hitro in poceni plačevanje položnic, pa naj bo za mobilne storitve, elektriko, plin ali vrtec. Pred kratkim je podjetje razširilo ponudbo še na plačevanje računov v gostinskih obratih. Naročeno hrano in pijačo lahko uporabnik plača s fotografiranjem računa. Ljubljanski Sputnik je bil prvi, ki je strankam ponudil nov način plačevanja.

Nekoliko mlajša na trgu je storitev Banke Koper wave2pay, ki pa je vezana na uporabo kartice Mastercard z odlogom plačila. To pomeni, da se zneski izdelkov in storitev, plačanih z uporabo telefonske aplikacije, in sicer na vseh mestih, ki ponujajo brezstično plačevanje, odštejejo od mesečnega limita na vaši plačilni kartici. Ključna prednost julija predstavljene storitve, ki ima zdaj približno šeststo rednih uporabnikov, pred moneto je njena mednarodna razsežnost, saj deluje povsod, kjer je omogočeno brezstično plačevanje. Storitev, ki ima konkurenco predvsem v tujini – na primer revolut, leupay – bo do konca leta brezplačna, prihodnje leto pa bodo v Banki Koper za njeno uporabo zaračunavali evro na mesec.

Delo

Varnost na prvem mestu?

Zlasti med starejšimi uporabniki je še vedno veliko takšnih, ki ne poznajo načina delovanja novih tehnologij in jim zato ne zaupajo. Trgovci in potrošniki še vedno najbolj zaupajo gotovini in drugim tradicionalnim načinom plačevanja, toda za varnost je dobro poskrbljeno tudi pri novodobnih plačilnih rešitvah. Uporabnik aplikacije wave2pay ima to zaradi varnosti lahko aktivirano samo na enem pametnem telefonu ali tablici, ki mora omogočati brezstično komunikacijo (tehnologija NFC). Plačevanje računov je po želji zavarovano z geslom pin, medtem ko podatki o karticah v resnici niso shranjeni na pametnem telefonu, temveč se prenašajo izključno v trenutku plačevanja, in to enkratno. Tudi po opravljenem plačilu ne pustijo sledi na telefonu, kar omogoča varno uporabo kljub nevarnosti kraje (v tem primeru lahko še vedno plačujete s fizično plačilno kartico). Brezstične transakcije so obdelane prek iste mreže kot pri standardnih plačilnih karticah, zaradi česar je plačevanje varno.

Varnost pri moneti je zagotovljena podobno, s pinom in možnostjo preklica v primeru kraje. Dodatna varnostna mreža je tudi omejitev dnevne porabe, ki je na začetku omejena na 50 (Simobil) do 80 evrov (Telekom Slovenije), a se limit lahko tudi zviša. »Limit imam omejen na 150 evrov na mesec. Z njim plačujem izdelke v Mercatorjevih trgovinah, ko se vračam s sprehoda ali teka s psom, na katerem mi je nošenje denarnice zares odveč. Tudi sicer se mi večkrat zgodi, da odidem iz pisarne le z mobilnim telefonom in vmes opravim kakšen nakup,« nam je zaupala bralka.

Poleg limita je posebnost monete tudi način, kako uporabnik poravna svoj dolg, saj se porabljeni zneski prištevajo na mesečno položnico pri mobilnem operaterju. Cenovno je za uporabnike precej ugodna, saj jih stane »le« 0,49 evra na mesec, strošek poslovanja za trgovce pa je primerljiv s kreditnimi karticami. Števila uporabnikov monete pri Telekomu, ki je z NKBM njen lastnik, zaradi varovanja poslovnih podatkov niso razkrili.