Mobilne telekomunikacije v Avstriji

Število SMS-sporočil se zmanjšuje, prihodki stagnirajo, telefonije je vse več, prenos podatkov je v velikem vzponu. Leta 2016 se je skupni dohodek znižal za dva odstotka, EBITDA pa za kar 26,7 odstotka.
Fotografija: Pixabay
Odpri galerijo
Pixabay

Leta 1914 se je na Dunaju v takratni Avstro-Ogrski v premožni židovski družini rodila Hedy Lamarr. Bila je zelo lepa. Postala je igralka in zaslovela kot prva ženska, ki se je popolnoma gola pojavila v umetniškem filmu (Simfonija ljubezni iz leta 1933, filmu, ki je bolj znan pod naslovom Ekstaza). Kmalu nato je emigrirala v ZDA. Tam je nekaj časa delala za filmsko družbo MGM, ki jo je promovirala kot »najlepšo žensko na svetu«.

Med drugo svetovno vojno je bila odločna nasprotnica nacizma. S prijateljem skladateljem Georgeem Antheilom je s koordinacijo igranja 16 pianolov (mehaničnih klavirjev) leta 1942 izumila frekvenčna skakanja v razširjenem spektru (angl. frequency hopping spread spectrum), sistem avtomatskega spreminjanja frekvenc za vodenje torpedov. Ta sistem komunikacije onemogoča prisluškovanje in motenje vsakomur, ki nima matrice, po kateri se spreminjajo frekvence. To revolucionarno odkritje so začeli širše uporabljati šele po vojni, in to tudi na področjih, ki niso povezana z vojsko. Zdaj na tej tehnologiji temeljijo številni digitalni standardi prenosa informacij, in to v mobilni telefoniji pa tudi v različnih drugih telefonijah, kot so bluetooth, wlan, dect, tetra itd.

Forum mobilne komunikacije (FMK), panožno združenje avstrijskih ponudnikov mobilne komunikacije, je konec maja sporočil, da bodo v prihodnje podeljevali novinarsko nagrado Hedy Lamarr. To priložnost smo izkoristili za to, da od predsednika, podpredsednika in poslovne direktorice FMK, dr. Rüdigerja Kösterja, dr. Lotharja Roithnerja in Margit Kropik, izvemo, kakšno je v Avstriji stanje v celotni panogi mobilne komunikacije.

Mobilna telefonija postaja stagnirajoče poslovno področje.

Močna konkurenca in posledično znižanje cen, nove storitve pa tudi predpisi EU, ki dodatno pritiskajo na ponudnike (odprava stroškov roaminga znotraj EU je začela veljati 15. junija letos), vodijo k ugotovitvi, da postaja mobilna telefonija stagnirajoče poslovno področje. Vendar statistika te panoge kaže nekoliko kompleksnejšo sliko.

V vsej državi je bilo na zadnji dan lanskega leta dejavnih 13,488.491 SIM-kartic (identifikacijska čip kartica v mobilnem telefonu), kar je približno toliko kot ob koncu leta 2015. Strokovnjaki ocenjujejo, da se bo to število povečalo šele s širšo uveljavitvijo M2M (angl. machine-to-machine) in IoT (internet-of-things) ter zakonsko obvezujočo uvedbo avtomatskega eCall sistema (angl. emergency call, klic v nujnih primerih), ki bodo morali biti od leta 2018 vgrajeni v vseh na novo registriranih avtomobilih v Evropski uniji.

Pixabay
Pixabay

Poceni in zanesljiva mobilna telefonija

V Avstriji ljudje vse več telefonirajo. Leta 2016 so v Avstriji skupaj zabeležili 21,8 milijarde minut pogovorov prek mobilne telefonije. To je za skoraj 800 milijonov oziroma 3,7 odstotka več kot leta 2015, ko so zabeležili 21,03 milijarde minut pogovorov. Takšen trend pojasnjujejo z dejstvom, da so pogovori znotraj države (večinoma) vključeni v ceno mesečne naročnine in tudi s tem, da je »klasično telefoniranje« še vedno kakovostnejše kot različne spletne aplikacije za telefonijo.

Socialno-medijske aplikacije v zadnjih letih vplivajo na zmanjševanje števila poslanih SMS-sporočil, ki so nekoč veljala za glavni način negovorne mobilne komunikacije. Od leta 2013 se v Avstriji zmanjšuje število poslanih SMS-sporočil, vendar je njihovo pisanje takoj za mobilnim telefoniranjem najpogostejši način komuniciranja z mobilnimi napravami. Lani je bilo v Avstriji odposlanih tri milijarde teh sporočil.

Zmanjševanje prometa na področju njihovega pošiljanja je večinoma nadomestilo povečevanje vseh drugih podatkov v mobilni komunikaciji. Od uvedbe širokopasovne tehnologije (ang. broadband) do mobilnih telekomunikacijskih omrežij namreč beležijo kar 70-odstotno povprečno letno rast obsega podatkov. Z uvedbo LTE-tehnologije (angl. long term evolution, standard mobilnih telekomunikacij tretje in četrte generacije) se je ta skokovita rast še povečala – leta 2016 je dosegla kar 105 odstotkov. Lani je bilo v Avstriji tako odposlanih skoraj 653 milijonov gigabajtov.

Predstavniki panoge od politikov in upravne oblasti zahtevajo, da čim prej poenostavijo in pospešijo proces odobravanja postavitve take infrastrukture.

Poslovni rezultati ponudnikov mobilnih telekomunikacij v Avstriji so v zadnjih nekaj letih precej nihali: leta 2015 se je njihov skupni prihodek v primerjavi z letom 2014 povečal za tri odstotke, pri čemer se je njihov zaslužek pred izračunom obresti, depreciacije in amortizacije (EBITDA) povečal za 70,2 odstotka; leta 2016 se je skupni dohodek znižal za dva odstotka, EBITDA pa za 26,7 odstotka. Ta preobrat navzdol je posledica tržnega vstopa »mobilnih diskontov« (angl. mobile virtual network operators, MVNOs), kar je povzročilo padec cen tarifnih paketov. To je dobro za porabnike oziroma uporabnike mobilnih telekomunikacij, hkrati pa velik izziv za mobilne operaterje, saj jih moti pri naložbah in povzroča različne druge težave.

Manj besedila, več slik

FMK je konec maja objavil tudi rezultate tržne raziskave med uporabniki storitev, v kateri zajamejo reprezentativni vzorec 500 prebivalcev Avstrije. Čeprav pametni telefoni in LTE-omrežja ponujajo številne nove možnosti, sta telefoniranje in pošiljanje SMS-sporočil najpogostejši dejavnosti uporabnikov mobilnih telekomunikacij. Danes 75 odstotkov vseh anketiranih za pošiljanje sporočil najpogosteje uporablja SMS – leta 2012 je bilo v tej skupini 86 odstotkov vseh anketiranih.

Letos se že 70 odstotkov imetnikov pametnih telefonov z njimi tudi fotografira, medtem ko jih je pred petimi leti to počelo le 53 odstotkov. Povečanje je mogoče posledica ne le boljše kakovosti kamer in slik, ampak tudi dejstva, da LTE-omrežja omogočajo hitro in poceni pošiljanje fotografij visoke resolucije.

Od leta 2012 do letošnje pomladi se je skoraj trikratno povečal dostop do socialnih omrežij – facebooka, instagrama, whatsappa in drugih – in to s 13 na 66 odstotkov. Trikratno se je povečal tudi delež tistih, ki po telefonu spremljajo tudi televizijske prenose, čeprav s precej nižjega začetnega položaja – s tri na devet odstotkov.

Zanimiv je tudi vpliv mobilnih naprav na vsakdanje nakupe v velikih nakupovalnih centrih in podobnih krajih. Dvajset odstotkov Avstrijcev priznava, da v trgovini preverijo, ali določen izdelek kje drugje ponujajo po nižji ceni, 17 odstotkov jih na svojih pametnih telefonih preverja značilnosti različnih znamk izdelkov, prav toliko (17 odstotkov) pa izdelke naroča po mobilnih napravah – teh je bilo leta 2012 pet odstotkov.

Pixabay
Pixabay

Problem infrastrukture pete generacije

Predsednik FMK Rüdiger Köster poudarja, da je digitalizacija eden glavnih nosilcev rasti gospodarstva in zaposlenosti. Digitalne mobilne tehnologije ne spreminjajo zgolj vsakdanjega zasebnega življenja, ampak tudi industrijsko proizvodnjo, delo državne uprave in javnih storitev, rednega šolstva in dodatnega izobraževanja. »Dostop do uporabe pametnih telefonov, tabličnih in drugih računalnikov je pogoj, brez katerega ni mogoče graditi uspešne poklicne kariere. Nujno je, da se te nove medije končno umesti v učne načrte.«

LTE-omrežja so primerna tehnološka rešitev za prihodnjih nekaj let, vendar je že zdaj jasno, da se bodo najbolj razvijale tehnologije 5G (mobilno omrežje pete generacije). Na tem področju pa Avstrija zelo zaostaja za, denimo, skandinavskimi državami, ki so že začele izvajati strategije 5G.

Omrežje 5G zahteva tehnično zgostitev omrežij mobilnih telekomunikacij, pri čemer niso nujni novi veliki oddajniki, ampak veliko majhnih, celo izjemno majhnih postaj, ki jih je treba namestiti na poulične svetilke, semaforje, oglasne deske itd. Predstavniki panoge od politikov in upravne oblasti zahtevajo, da čim prej poenostavijo in pospešijo proces odobravanja postavitve take infrastrukture.

Več iz rubrike