Mobilna revolucija in računalniški svet na dveh bregovih

Vse hitrejša evolucija mobilnih telekomunikacij je začela resno ogrožati panogo »starodobnih« osebnih, namiznih in prenosnih računalnikov. Toda večja uporabnost, prilagodljivost in zmogljivost zadnjih bo še nekaj časa pretehtala njihovo manjšo mobilnost. Bliskovita širitev pametnih telefonov in tabličnih računalnikov je v že tako hitro spreminjajoče se okolje visoke tehnologije vnesel pravo revolucijo, ki je uporabnikom prinesla nesluteno mobilnost, hkrati pa temeljito premešala karte med proizvajalci. Tako smo doživeli meteorni vzpon velikanov, kot so Google, Apple in Samsung, po drugi strani pa so tektonske spremembe zahtevale že kar nekaj uglednih imen. Med slavnimi podjetji, ki so neslavno padla na trdna tla, je bil, denimo, pionir dlančnikov palm – 1,2 milijarde dolarjev ga je kupil HP, tajvanski HTC, ki je bil kratkotrajno svetovna številka ena in na vrhuncu slave obvladoval skoraj četrtino trga pametnih mobilnikov, zdaj pa je ta številka bliže dvajsetini – ali pa skupno podjetje tehnoloških velikanov Sony in Ericsson, pri čemer se je zadnji vrnil v panogo IT-infrastrukture, prvi pa samostojno nadaljuje pot, a tudi njemu v zadnjem času ne gre najbolje. Nevarno blizu roba hodi tudi proizvajalec enega prvih pametnih mobilnikov BlackBerry Limited (nekdanji RIM), ki je še konec prejšnjega desetletja v ZDA obvladoval 40-odstotni tržni delež in se ponašal s skoraj 80 milijoni uporabnikov, na račun katerih je ustvaril za 20 milijard dolarjev prometa. Zdaj ima družba le še 0,8-odstoten tržni delež in je posledično globoko v rdečih številkah, ustrezna pa je tudi tržna kapitalizacija, ki je z 83 milijard dolarjev padla na zgolj 4,7 milijarde. Najodmevnejša pa je gotovo usoda legendarne Nokie, ki ji tudi eksperiment z novo lumio in operacijskim sistemom windows 8 ni obrodil sadov. Nekoč zlati standard mobilne telefonije je pristal v rokah Microsofta za 9,5 milijarde dolarjev, čemur je takoj sledil odpis vrednosti v višini 7,5 milijarde. Tako sta na zemljevidu pametnih mobilnikov ostala le še Google in Apple, a z veliko verjetnostjo lahko trdimo, da bo tehnološki zemljevid že čez deset let popolnoma drugačen. Kot v vsaki tehnološki panogi se vsak dan se pojavi nov izzivalec, ki z revolucionarno tehnologijo grozi uveljavljenim tehnološkim velikanom. Ti morajo tako biti nenehno na preži oziroma dominantni trendsetterji, ki določajo bodoče usmeritve celotne panoge.

Degradacija spletnih standardov

Spletni velikan Google je bil po vzpostavitvi skoraj monopola na področju spletnega iskanja, kar mu je omogočilo tudi vzpostavitev oglaševalskega imperija, prav na račun prevelike odvisnosti od oglaševalskih prihodkov in preživetosti poslovnega modela deležen tudi prenekatere kritike. K temu je še dodatno pripomoglo vztrajno zniževanje cene cost-per-click oglaševanja, za kar so zaslužni različni dejavniki, od gospodarske krize in krepitve dolarja pa do rasti spletnega prometa na hitro rastočih trgih in mobilnih platformah, kjer je povprečna cena navadno nižja. A čeprav se Googlov relativni delež pri spletnem iskanju in posledično oglaševalskih prihodkih morda res upada, absolutna količina globalnega iskanja se še vedno vztrajno povečuje, predvsem pa je ta trend opazen prav pri mobilnem oglaševanju. Hkrati holdinška družba Alphabet, pod okrilje katere po novem spada Google, vztrajno širi svoj že tako obsežen portfelj, ki vključuje vse širši spekter spletnih storitev in tudi povsem nepovezanih, inovativnih tehnoloških rešitev. Alphabet prav tako ostaja glavni igralec na mobilnih platformah, saj z operacijskim sistemom android obvladuje skoraj 85 odstotkov trga, čeprav je Apple lani predvsem na račun Kitajske beležil skoraj 30-odstotno migracijo uporabnikov Androida k iOS. Toda kljub Androidovi dominanci po številu prodanih naprav je slika povsem obratna pri maržah, saj Apple pobere več kot 90 odstotkov dobičkov v celotni industriji pametnih telefonov, večina drugega pa je rezervirana za Samsung. Takšni podatki so sicer razumljivi glede na Applov poslovni model, ki se osredotoča na telefone premium razreda s prenapihnjeno ceno, malo manj pa je takšna priljubljenost razumljiva ob upoštevanju Applovega zelo zaprtega ekosistema. A medtem ko relativna nedostopnost Applovih platform za konkurenco nevšečnost povzroča predvsem Googlu, pa je pri tem treba poudariti še drug vidik aplikacij, saj te poleg zagotavljanja koristnih informacij uporabnikom dolgoročno pomenijo tudi velik hendikep. Povzročajo namreč hudo fragmentacijo trga, pomanjkanje izbire in zmanjšujejo konkurenčnost, širše gledano pa tudi degradacijo spletnih standardov in omejen dostop do informacij, kar je navsezadnje v diametralnem nasprotju z načeli prostega deljenja informacij na svetovnem spletu.

Osebni računalniki še nekaj časa ne gredo nikamor

In medtem ko Alphabet in Apple bijeta bitko titanov za nadvlado nad trgom pametnih mobilnikov, si Microsoft še naprej vztrajno prizadeva vstopiti v igro kot kredibilna tehnološka alternativa. Težave pri tem jim povzroča predvsem pomanjkanje aplikacij, saj uporabniki operacijskega sistema windows mobile močno zaostajajo za konkurenčnima androidom oziroma iOS. Družba je poskušala situacijo popraviti z razvojem operacijskega sistema windows 10, ki je po medlem odzivu trga na windowse 8 kritičen produkt za njeno prihodnost. Z windowsi 10 so hoteli vzpostaviti visoko stopnjo kompatibilnosti v širokem spektru platform ter privabiti kar največ razvijalcev aplikacij, saj veliko stavijo na prav vse večjo integracijo osebnih in mobilnih računalnikov. Windowsi so kljub veliki osovraženosti med določenimi segmenti uporabnikov tudi sicer daleč najbolj razširjen operacijski sistem, saj microsoft obvladuje skoraj 90 odstotkov trga osebnih računalnikov (za primerjavo, Apple manj kot pet odstotkov) in tako ostajata usodi Microsofta in osebnega računalnika neizogibno tesno prepleteni.

Čeprav se na prvi pogled morda zdi, da je zaradi bliskovite rasti priljubljenosti mobilnih naprav osebni računalnik prej ali slej obsojen na propad, pa še zdaleč ni tako, saj se uporaba teh še zdaleč ne zmanjšuje. Lahko bi kvečjemu rekli, da so primerjave med namiznimi in prenosnimi računalniki na eni strani ter pametnimi telefoni in tablicami na drugi mešanje jabolk in hrušk. Obe vrsti naprav imata svoje prednosti in slabosti ter sta namenjeni različni uporabi. Medtem ko so prenosne naprave zaradi enostavnosti uporabe, majhnih dimenzij in varčnih baterij vsekakor zelo koristne pri lahkotnejših opravilih, pa po zmogljivostih in prilagodljivosti še zdaleč ne dosegajo večjih naprav. Tako je kljub Applovem populizmu, ki se v svojem propagandnem materialu sklicuje celo na »post-PC« obdobje, ta prerokba še zelo oddaljena, če se bo sploh kdaj uresničila. Edino, kar je skoraj gotovo, je nadaljnja evolucija v smeri hibridnih proizvodov, ki bodo vse bolj združevali funkcionalnost osebnega računalnika z mobilnostjo prenosnih naprav.