Ministrstva zagrizla v krožno gospodarstvo

Do leta 2050 bo v Londonu povsem običajno izposojati si avtomobile, reciklirati, ponovno uporabljati … London je namreč zagrizel v krožno gospodarstvo in razvil nov program krožnega gospodarstva za mala podjetja, pravita Maja Johannessen in Ashima Sukhdev, predstavnici Fundacije Ellen MacArthur, konkretneje inovacijskega programa CE 100 (CE – Circular Economy, op. a.). Članica omenjene fundacije, ki sodeluje z vladami, gospodarstvom in izobraževalnimi institucijami v okviru krožnega gospodarstva, je od oktobra lani tudi Slovenija.

Simbio

Kaj bo imela Slovenija od članstva v Fundaciji Ellen MacArthur, v katero se je vključila s podpisom predsednika vlade Mira Cerarja, nosilec pa je ministrstvo za okolje in prostor (MOP)? »Vladam predstavljamo, kako lahko naredijo nekatere stvari; kako lahko sklepajo posle, kaj vse je mogoče narediti in implementirati v krožnem gospodarstvu,« je Johannessenova dejala ob obisku v Sloveniji, kjer so seznanili vladne predstavnike in nosilce diseminacije (to so za zdaj Skupnost občin Slovenije (SOS), Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in Spirit) s tem, kaj članstvo prinaša in kakšne aktivnosti so načrtovane. Pri projektu sodeluje tudi Platforma Circular Change, katere predsedujoči posvetovalnemu odboru je Janez Potočnik. Med prednosti članstva v Fundaciji Ellen MacArthur Johannessenova prišteva izobraževanje in razvoj: »Izobražujemo, omogočamo dostop do materialov, kako graditi znanje o krožnem gospodarstvu, naučimo uporabljati določena orodja, s katerimi lahko pomagamo lokalnemu poslovnemu okolju, predstavljamo pa tudi najboljše prakse krožnega gospodarstva.«

Veliko priložnosti za Slovenijo

Simbio

Konkretna analiza o potencialu Slovenije v krožnem gospodarstvu še ni narejena, Johannessenova pa pravi, da so prijetno presenečeni, kako dobro je krožno gospodarstvo integrirano v Sloveniji med različnimi ministrstvi: »Zdi se, da so zanj zainteresirana tako ministrstvo za okolje in prostor kot tudi ministrstvo za izobraževanje in ministrstvo za gospodarstvo pa tudi ministrstvo za kmetijstvo.« Ashima Sukhdev pa opaža, da »nobena druga država nima tako na široko integriranih vladnih institucij v krožno gospodarstvo« kot Slovenija.

Krožno gospodarstvo po mnenju sogovornic privlači naša ministrstva. »Začeli smo se pogovarjati o priložnostih v določenih sektorjih, ki še posebej zanimajo slovensko vlado; to so avtomobilska industrija, kemična industrija, lesna industrija … Menim, da je veliko priložnosti za Slovenijo. Ker je Slovenija majhna država, je laže implementirati manjše pilotne projekte. Upamo, da bo v nekaterih sektorjih Slovenija dejansko postala vodilna,« pravi Johannessenova.

Države imajo različne izkušnje s krožnim gospodarstvom pa tudi različno daleč so pri njegovem razvoju. Vendar je prvi korak največkrat varovanje okolja. »Večina članic CE 100 se najprej odloča za povezavo gospodarstva in okolja, kamor sodi tudi ravnanje z odpadki. Ta kombinacija je učinkovita, saj jo je mogoče izvesti brez večjega napora,« prve korake h krožnemu gospodarstvu komentira Johannessenova. Večina vlad pri tem naprej analizira ovire, ki jih je treba premostiti v gospodarstvu – deregulirati, kar lahko, in zagotoviti podporo za nadaljnje korake. Med vodilnimi na tem področju pa so predvsem mala in srednja podjetja, ki so pogosto tudi pionirji. »(Mala) podjetja namreč prepoznavajo pomembnost krožnega gospodarstva,« razlaga Sukhdevova.

Od Londona do Googla

Sukhdevovo in Johannessenovo je v zadnjih petih letih najbolj impresioniral projekt, ki so se ga lotili v Londonu. S podporo vlade je London razvil nov program za krožno gospodarstvo za mala podjetja, znotraj katerega bodo iskali nove priložnosti poslovanja. Kaj so naredili? Ustanovili so Londonski svet za recikliranje in upravljanje odpadkov (LWARB), ki se je strateško lotil upravljanja odpadkov. Med letoma 2015 in 2020 bo za to področje na voljo 30 milijonov britanskih funtov. Pozornost usmerjajo tudi v promocijo lokalnega gospodarstva, energetske rešitve in zmanjšanje onesnaženosti zraka. S posebnimi kampanjami pozivajo tudi potrošnike k zmanjševanju količine zavržene hrane, z akcijami pa preprečujejo, da bi tekstil končal na smetiščih. Londonski župan si namreč prizadeva, da bo britanska prestolnica zgled krožnega gospodarstva.

Simbio

Fundacija Ellen MacArthur pa sodeluje tudi s podjetji. V triletne programe krožnega gospodarstva so vključeni Google, Nike, Phillips, Cisco, H&M in italijanska banka Intesa Sanpaolo. Ta podjetja so po mnenju sogovornic zelo zavzeta za krožno gospodarstvo. Podrobnosti projektov ne moreta razkriti, na spletni strani fundacije pa je zapisano, da Phillips med drugim eksperimentira z novimi poslovnimi modeli in prenavlja svoj zdravstveni sistem. Google, ki že ima uspešne rezultate pri energetski učinkovitosti in učinkoviti rabi virov, si želi postati še pionir v krožnem gospodarstvu. Skupaj s fundacijo raziskuje in pripravlja vrsto iniciativ za krožno gospodarstvo, ki jih želi vključiti v svoje operacije, naprave in programe. Razlogi, da se priznana in velika podjetja lotevajo krožnega gospodarstva, pa so, tako Sukhdevova in Johannessenova, predvsem dolgoročni cilji. »Velika podjetja želijo ostati v igri, zato ne razmišljajo kratkoročno, ampak dolgoročno,« pravi Johannessenova.