Ministrica Kolarjeva blokira načrte privatizacijskega mogotca Igorja Laha

Poslovnež Igor Lah, po izobrazbi sicer računalnikar, je med drugim lastnik Steklarne Hrastnik, v posredni lasti pa naj bi imel po pisanju poslovnega časnika Finance tudi 16 nepremičninskih naložb v Sloveniji in na hrvaški obali. Eden od njegovih še neuresničenih načrtov je gradnja medicinskega centra in specializirane kirurške bolnišnice na Šmartinski cesti v Ljubljani.

Kot pravi Lah, so občinski prostorski načrti že spremenjeni in gradnja objekta bi bila že mogoča. Investicija bo skupaj z opremo znašala približno 35 milijonov evrov. V okviru medicinskega centra naj bi delovale različne specialistične ambulante s spremljevalnimi dejavnostmi, temelj bolnišnice pa bo dosedanji razširjeni program Kirurškega sanatorija Rožna dolina. »Jedrna ideja projekta je zgraditev medicinskega centra in bolnišnice na najvišji strokovni in tehnični ravni, ki bo v dobro vseh deležnikov. Tako kot doslej Kirurški sanatorij bosta oba vključena v javni zdravstveni sistem in bosta tako pomembno pripomogla k zvišanju ravni javnega zdravstva, bosta pa financirana z zasebnim kapitalom,« pojasnjuje Igor Lah.

Jure Eržen

Projekt ima že nekaj brade

Začetki projekta segajo v leto 2007, ko so začeli iskati primerno lokacijo za tovrstno dejavnost. Po izboru lokacije na Šmartinski cesti je bil po dolgotrajnih postopkih aprila 2015 za to območje prav v ta namen sprejet ustrezen OPPN. Na podlagi ugotovitev opravljene študije upravičenosti projekta so začeli iskati soinvestitorje oziroma mednarodne strateške partnerje. Koliko sredstev bi v projekt vložil sam? »Dokončne finančne konstrukcije projekta še ni, zato natančnih finančnih podatkov še ne moremo podati,« odgovarja privatizacijski mogotec. A trenutni predlog zakona o zdravstveni dejavnosti, predstavljen pred dobrim mesecem, mu ne omogoča realizacije projekta. »Če bo zakon sprejet, ga bomo v celoti ustavili,« napoveduje Lah. Rešitve, ki jih predlaga ministrstvo za zdravje v omenjenem zakonu, bodo po njegovem povzročile kolaps v slovenskem zdravstvu, podobno, kot se je zgodilo na Hrvaškem, ko sta tam zaradi sprememb zakonodaje bankrotirali dve bolnišnici, čakalne dobe pa so se podaljšale.

Alarmantne napovedi čakalnih dob

Kirurški sanatorij v ljubljanski Rožni dolini, ki je v več kot 97-odstotni lasti njegove ciprske družbe Ampelus Holding, po Lahovih besedah zdaj opravi 23 odstotkov operacij krčnih žil. »Po izračunih, opravljenih na podlagi javno dostopnih podatkov, bi se ob morebitni potrditvi predloga zakona o zdravstveni dejavnosti in posledično verjetni ustavitvi poslovanja Kirurškega sanatorija Rožna dolina, ob nespremenjenih drugih okoliščinah, čakalna doba za operacijo krčnih žil – varic za območje Ljubljane in okolice podaljšala na dobrih 31 let,« trdi.

Iz zadnje objavljenega letnega poročila je sicer razvidno, da je Kirurški sanatorij Rožna dolina od ministrstva za zdravje pridobil koncesije na naslednjih področjih: žilna kirurgija, abdominalna kirurgija s proktologijo, ortopedija, oftalmologija, plastična kirurgija, splošna kirurgija in ultrazvočna diagnostika. Na ministrstvu za zdravje pojasnjujejo, da je obolenje, kamor sodijo tudi krčne žile, bolezen, ki je v splošni populaciji prisotna v 30 do 50 odstotkih. Med populacijo je približno eden do dva odstotka ljudi, ki potrebuje operacijo. Bolezen se razdeli na šest stopenj in naraven potek bolezni je tak, da napreduje počasi. »Večina pacientov na čakalnih seznamih ne potrebuje operacije nujno. Za tiste, ki pa jo nujno potrebujejo, imajo zdravniki možnost, da jih umestijo pod stopnjo nujnosti hitro. Pacienti pridejo do operacije hitro, saj v Sloveniji operacijo krčnih žil opravlja 14 izvajalcev, pri čemer v letu 2016 realizacija kirurškega sanatorija predstavlja 11 odstotkov vseh opravljenih operacij v bolnišnični in zunaj bolnišnični dejavnosti,« pojasnjujejo na ministrstvu. Predlog zakona, poudarjajo, ne ukinja koncesij, ureja le pogoje, pod katerimi lahko zasebnik pridobi koncesijo.

Jure Eržen

Kritični tudi mladi zdravniki

Ta teden je Slovenija iz Bruslja dobila poziv k nadaljevanju zdravstvene reforme, ki jo Franc Košir, eden največjih poznavalcev zdravstvenega sistema pri nas, v obliki, kot je predlagana, komentira »kot vrnitev v 70. leta«. S pozivom poslancem in poslankam pa so se v začetku tedna oglasili tudi predstavniki mladih zdravnikov pri nas. Predstavnike ljudstva pozivajo, naj temeljito preučijo predlog zakona o zdravstveni dejavnosti, ki so ga prejeli v presojo, oziroma naj predlaganih rešitev ne sprejmejo. »Zaradi posledic, ki jih ta zakon prinaša, bodo namreč nastale nepopravljive posledice za zdravje najranljivejših skupin državljanov – naših bolnikov,« so zapisali v pozivu. Zakon, do katerega je, kot rečeno, kritičen Lah, tudi po njihovem mnenju temelji na konceptih, ki so v nasprotju s trendi sodobnega zdravstva.

»Sodobno zdravstvo teži k decentralizaciji in s tem k večji dostopnosti, krepitvi primarne ravni, racionalizaciji porabe sredstev in pravici vseh državljanov do enake oskrbe. Predlog zakona je kljub dopolnitvam zaradi posledic, ki jih bo imel na zaposlovanje mladih specialistov, v nasprotju z vsem naštetim. Predvidene spremembe zakona bodo namreč v trenutku ohromile določene segmente zdravstvenega sistema. Predvsem gre za deprivilegirane regije, ki so že tako kadrovsko podhranjene in povečini temeljijo na delu posameznih zdravnikov ... Ker predlagane spremembe dodatno slabijo dostopnost zdravstvene oskrbe na primarni ravni, in sicer predvsem v že deprivilegiranih regijah, so posledice lahko katastrofalne.

Bolniki bodo prisiljeni pomoč iskati drugje, na sekundarni ali terciarni ravni zdravstvene oskrbe, kar bo neizogibno podaljšalo čakalne dobe na sekundarni ali terciarni ravni, povečalo število hospitalizacij, zaradi precej dražje oskrbe na višjih ravneh se bo poraba sredstev znatno povečala, prekinjena bo kontinuiteta oskrbe bolnika, ki sledi primarni oskrbi in ki dokazano zmanjšuje dodatno obolevnost in umrljivost bolnikov, povečali se bosta obolevnost in umrljivost bolnikov,« so med drugim zapisali v pozivu poslancem. Če bo zakon sprejet, pričakujemo zmanjšan interes in upad vpisa na medicinski fakulteti v Ljubljani in Mariboru, poleg tega pa bo to za mlade specialiste dodaten vzrok za odhod v tujino.

Evropska komisija je sicer v pozivu naši državi glede zdravstvene reforme poudarila, naj Slovenija v celoti izkoristi potencial centraliziranega javnega naročanja v zdravstvenem sektorju. Ta bi lahko stroške sistema pomembno znižal.