Minimalna plača se bo še dvignila

Ob tem je napovedala, da se bo leta 2018 minimalna plača dvignila nad prag tveganja revščine. 

Gospodarska rast v Sloveniji je pozitivna, napovedi prav tako. Novembra pa smo lahko slišali, da je v Sloveniji še vedno 46.000 otrok, ki živijo pod pragom revščine. Kako komentirate to dejstvo?

Stopnja revščine otrok in zato število otrok, ki živijo pod mejo revščine, je v zadnjih letih strmo upadla. Leta 2016 je pod pragom revščine živelo kar 8000 otrok manj kot leto dni poprej. To so zaznale tudi mednarodne raziskave. Po stopnji tveganja revščine ali socialne izključenosti otrok je po zadnjih podatkih Eurostata Slovenija v družbi skandinavskih držav na četrtem mestu. Pred nami so samo Švedska, Finska in Danska. Sloveniji sledijo Nizozemska, Nemčija in Češka. Italija in Madžarska imata dvakrat višjo stopnjo tveganja revščine. Mednarodna organizacija Save the Children je objavila prvo poročilo o tem, kje otroci najbolje živijo. Med 172 državami sveta je Slovenija na prvem mestu skupaj z Norveško, pred Finsko, Nizozemsko in Švedsko.

Te države imajo po navedbah organizacije Save the Children zelo dobre ocene iz zdravja, izobraževanja in zaščite otrok. Se pa vsekakor strinjam, da je treba vložiti vse napore, da bi se število otrok, ki živijo pod pragom revščine, še nadalje zmanjševalo. Odpravili smo že začasne varčevalne ukrepe na področju starševskega varstva in družinskih prejemkov, vrnili smo sedmi in osmi razred otroškega dodatka, vračamo pomoč ob rojstvu otroka, povečujemo očetovski dopust na 30 dni, zagotavljamo pomoč pri nakupu vinjete za velike družine, v začetku leta smo uvedli brezplačno kosilo za otroke iz družin, ki so uvrščene do vključno tretjega dohodkovnega razreda. Poleg sistemskih ukrepov na ministrstvu sofinanciramo programe nevladnih organizacij, družinske centre, večgeneracijske centre, ki so namenjeni prav druženju in lajšanju težav najranljivejših skupin, med katerimi so tudi otroci.

Pexels

Podatki kljub temu kažejo, da je revščine še vedno več kot pred krizo. Zakaj?

Stopnja revščine v Sloveniji, kot rečeno, upada. Vendar naj opozorim, da se kazalniki revščine beležijo za preteklo leto, in sicer na podlagi podatkov, zajetih še v letu prej, torej imamo podatke z dveletnim zamikom. Sedanji statistični podatki dejansko zaostajajo za podatki, ki kažejo razmere na trgu dela, na primer brezposelnost. Pričakujemo, da se bo stopnja revščine še izboljšala. Seveda pa se zavedam, da delo na tem področju še ni končano, zato na ministrstvu nadaljujemo ukrepe, ki bodo revščino zmanjševali, tako pri otrocih kot pri drugih skupinah, kjer so zdaj najranljivejša skupina samske starejše ženske.

Kakšna je po vašem mnenju vloga gospodarstva pri preprečevanju revščine?

Najboljši način za zmanjševanje revščine je gospodarska rast in kakovostna, dobro oziroma vsaj dostojno plačana delovna mesta. Ministrstvo lahko v tem kontekstu določi oziroma uskladi višino minimalne plače. To smo lani storili in bomo tudi prihodnje leto. Zavzemam se za dvig minimalne plače nad prag revščine. Delamo pa vse, da bi za usklajevanje minimalne plače pripravili formulo, ki bo upoštevala gospodarske kazalnike in življenjske stroške. S tem bi preprečili vsakoletno negotovost, ali oziroma za koliko se bo minimalna plača povišala.

Kakšna je po vašem mnenju vloga države pri preprečevanju revščine?

Žal bo vedno skupina ljudi, ki bo potrebovala pomoč države. Mi se z ukrepi in socialno aktivacijo trudimo, da bi bila ta skupina čim manjša. Nekateri pa žal še vedno ne bodo mogli na trg dela. Za tiste moramo z dobro prerazporeditvijo poskrbeti, da jih sistem socialnih pomoči doseže, in jim s tem zagotoviti preživetje.

Kaj lahko eni ali drugi naredijo, da bi bilo revščine med otroki manj?

Najuspešnejši smo, ko delujemo skupaj. Ključ do zmanjševanja revščine so gospodarska rast, dobro plačana delovna mesta in dober sisteme socialne varnosti. To mora biti dopolnjeno s sofinanciranjem nevladnih organizacij, ki lažje dosežejo tiste, ki morebiti izpadejo iz sistema.