Merkel: Tudi v Nemčiji potrebujemo politiko pri izvozu orožja

Angela Merkel je v težko pričakovanem govoru o prihodnosti Evrope posvarila o pomanjkanju zavedanja med Evropejci, da moramo najprej ustvariti, če želimo kaj razdeljevati. »Socialne Evrope ne bo, če ne bomo ustvarjali.« Poudarila je tudi nujnost, da se države odpovedo delu nacionalnih pristojnosti za skupne cilje v zunanji politiki.

Pred Evropo so težki časi. Srečuje se z velikimi tehnološkimi izzivi, z upadanjem gospodarske in politične moči, begunskim vprašanjem, podnebnimi spremembami, v boju proti katerim ostaja brez tradicionalnih zaveznikov, poleg tega postajajo vse hujša še nesoglasja med članicami. Velika Britanija zapušča EU, posledice se že zelo čutijo, je spomnila nemška kanclerka Angela Merkel.

Le nekaj tednov po tem, ko je napovedala, da se bo čez dve leti poslovila z domačega in mednarodnega političnega parketa, je v torek v največjem demokratičnem parlamentu na svetu nagovorila evropske poslanke in poslanke, predstavnike sedmih odstotkov zemljanov, in jih pozvala k spoštovanju temeljnih vrednot Evrope – raznovrstnosti in solidarnosti.

AFP

Zakaj nimamo velikih inovacij

»Duša Evrope je pred velikimi izzivi. Vidimo, kako se je svet spremenil, kako je prihodnja blaginja negotova. Vprašati se moramo, zakaj velike inovacije ne prihajajo več iz Evrope, kot so pred 130 leti, ampak iz Azije in Amerike. Vprašati se moramo, kako bo celina, ki je izumila avtomobil, vplivala na prihodnost. Zakaj mi ne razvijamo baterij za električne avtomobile? Napeti bi morali vse sile, da bi obvladali pogonske tehnologije prihodnosti, da bi tudi evropski proizvajalci razvijali litijske baterije, čipe, umetno inteligenco in kvantne računalnike. Lahko bi jih, imamo zelo dobro industrijsko podlago, ki bi jo lahko izkoristili. Zavedati se moramo, da so raziskave in inovacije ključne za našo blaginjo,« je v težko pričakovani razpravi o prihodnosti Evropske unije dejala Merklova.
Govor prihaja ravno v času, ko se opozorila o prihajajoči finančni krizi vrstijo druga za drugo in ko se nemško gospodarstvo prvič po letu 2015 krči predvsem na račun zmanjšanega izvoza zaradi protekcionizma in povečanega uvoza. Za letos v Nemčiji pričakujejo največ 1,6-odstotno rast. Tudi poslanec Manfred Weber iz EPP, ki ga najpogosteje omenjajo kot novega predsednika evropske komisije, je dejal, da mora Evropa »postati gospodarski in s tem politični gigant«. Enako Guy Verhofstadt iz Alde, ki je dejal, da potrebuje Evropa nov zagon, da se bo lahko spoprijela z drugimi izzivi. »Borili se bomo s Kitajci, Rusi in Indijci, na področju trgovine pa tudi z Američani.«
V gospodarstvu izstopa en velik problem. Potrebujemo rešitev za obdavčevanje digitalnih velikanov, ki ustvarjajo ogromne dobičke tudi na račun evropskih potrošnikov in izkoriščanja davčne zakonodaje posameznih evropskih članic, pri čemer nato vse dobičke pretakajo nazaj v domovino, največkrat ZDA. »V Nemčiji ni sporno, ali naj bi obdavčili digitalne velikane, ampak kako. Menimo, da potrebujemo dogovor na mednarodni ravni. Če ne uspe, ne bomo vrgli puške v koruzo, ampak bomo šli na evropsko rešitev.«

AFP

Močna orožarska industrija?

Gospodarski razvoj je ključ do rešitve večine vseh drugih težav, ki pestijo Evropo, so prepričani evropski poslanci in tudi Merklova. Kot je poudarila, se moramo zavedati, da brez močne gospodarske Evrope ni močne politične Evrope: »Če ne bomo gospodarsko uspešni, ne bomo vplivni.«
Poleg naprednih digitalnih in pogonskih tehnologij je Merklova govorila tudi za gospodarstvo prav tako pomembni orožarski industriji. Po njenem prepričanju Evropa potrebuje lastno, evropsko vojsko. »Časi, ko smo se lahko zanesli na druge, so mimo. Evropejci moramo usodo prevzeti v svoje roke, če želimo preživeti kot skupnost. Potrebujemo skupno zunanjo in varnostno politiko, saj lahko le složna Evropa zagovarja lastne interese.« Da bi bili sposobni delovati na zunanjem političnem področju, se moramo po kanclerkinih besedah odpovedati načelu soglasja vseh članic pri odločitvah o zunanji politiki, kjer je to izvedljivo in pogodbe to dopuščajo. Predlagala je ustanovitev varnostnega sveta, ki bi lahko pripravil evropsko enoto za posredovanje in pravo evropsko vojsko. Nekoliko protislovno prej povedanemu je kanclerka dodala: »Svetu bi pokazala, da v Evropi ne bo več vojne. To ni vojna proti zavezništvu Nato, ampak nastop v njegovem okviru.« K temu po njenih besedah spada tudi razvoj oboroževalnih sistemov v Evropi. »Tudi v Nemčiji potrebujemo politiko pri izvozu orožja, od tega je odvisen tudi gospodarski uspeh Evrope in podlaga za njeno moč.«

S tem se je pridružila pozivom francoskega predsednika Emmanuela Macrona in predsednika evropske komisije Jeana-Clauda Junckerja. Debata o skupni vojski in razvoju orožarske industrije ni nova, kljub temu pa po mnenju analitikov v kratkem času ni pričakovati nobenih konkretnih ukrepov. Evropska orožarska industrija v globalnem smislu zdaj ne igra pomembne vloge, njena vrednost se giblje pri 100 milijardah evrov na leto. Neposredno zaposluje približno pol milijona ljudi, posredno pa okoli 1,2 milijona v približno 1350 malih in srednjih podjetjih. Kljub priložnosti za rast ekonomije na podlagi razvijajoče se lastne vojske daje debata o tem ob 100. obletnici konca prve svetovne vojne, ki je bil povod tudi za drugo svetovno vojno, grenek priokus, so opozorili poslanci evropskega parlamenta.

Nigel Farage: Vsi tisti, ki mislite, da je sto let po prvi svetovni vojni ideja militarizirane Evrope rešitev za mir, si morate še enkrat pogledati zgodovinske učbenike.

Britanski poslanec Nigel Farage iz EFDD je opozoril, da bo zaradi politike Merklove na področju migracij v naslednjem sklicu evropskega parlamenta sedelo zagotovo več nacionalistov. »Evropska unija bo očitno postala imperij, militarizirana unija, in ne demokracija. Unija, ki želi širiti meje na vzhod, ki je začela vojno z ZDA, ki želi na novo napisati zgodovino. Vsi tisti, ki mislite, da je sto let po prvi svetovni vojni ideja militarizirane Evrope rešitev za mir, si morate še enkrat pogledati zgodovinske učbenike.«
»Toliko žrtev ne sme nikoli več biti. Težkega orožja in oklepnih vozil na ulicah ne sme biti, toda ali se tega držimo? Ste v 13 letih, ko ste bili kanclerka, naredili kaj konkretnega, da bi ustavili izvoz orožja v krizna žarišča? Če se najdemo v dvomih, vedno prevladajo interesi oboroževalne industrije,« je na kanclerkine pobude pristavila poslanka združene levice Gabriele Zimmer.
Tudi Udo Bullmann, poslanec iz vrst socialistov, je spomnil na posledice svetovnih vojn za Evropejce. »Nemci glede na našo zgodovino nosimo več odgovornosti za razvoj Evrope kot druge države in tega ne smemo pozabiti. Nemci nimamo pravice odpovedati v prizadevanju za skupno EU. Vsako omahovanje, vsaka napačna miselnost lahko pelje na napačno pot. Pričakovanja Evropejcev do Nemcev so veliko večja. Kanclerka, uporabite svojo moč, da bo Evropa imela moč, to Evropejci pričakujejo od Nemčije tako v gospodarstvu kot v politiki. Za skupno gospodarsko politiko naj bi bila odgovorna tako imenovana trojka, a rezultati njenega delovanja niso dobri. Trojka deluje brez demokratičnega nadzora, če želimo biti kot Evropa uspešni, potrebujemo nadzor skupnosti, ne pa anonimnih birokratov.«

AFP

Več investiranja v Afriko

Poslance evropskega parlamenta v nasprotju s predstavniki drugih evropskih institucij na položaj izvolijo evropski volivci. Danes si v splošnem vsi prizadevajo za povečano moč v odločitvah, za pravico do pobude ter povečan proračun, k temu je v uvodu k razpravi o prihodnosti Evrope pozval tudi predsednik evropskega parlamenta Antonio Tajani. Dodal je tudi, da za rešitev begunske problematike potrebujemo več investicij v Afriko.
S tem se je strinja tudi Merklova. »Pred letom 2015 smo se predolgo obotavlja, da bi vprašanje beguncev naredili za globalno evropsko vprašanje. Predolgo je trajalo, da smo razumeli, da je to evropska naloga. Če želimo, da bo solidarnost koristila vsem, pomeni, da je treba delati v svojem interesu ampak spoštovati tudi druge. Če želimo pomagati Evropi in zmanjšati priseljevanje, moramo sodelovati z afriškimi državami, ne tako, da jo koloniziramo, ampak da tja investiramo. Povečati moramo sredstva, ki se stekajo v razvoj Afrike, saj se s tem razmere za življenje tam izboljšajo, ljudje pa opustijo misel na pot v Evropo.« V zvezi s tem je treba, kot je dejala, razmisliti, kako porazdeliti bremena za razvoj Afrike, ne v smislu dobrodelne pomoči, ampak investicij. Razvijati je treba tudi skupno evropsko azilno politiko, »saj če vsaka država dela po svoje, potem ne čudi, da ljudje iz držav begunskih žarišč to izvedo in izkoriščajo.«

Angela Merkel: Tudi v Nemčiji potrebujemo politiko pri izvozu orožja, od tega je odvisen tudi gospodarski uspeh Evrope.

Preseljevanje je po njenih besedah ključna tema, saj vpliva tudi na odnose med Evropejci – med nami. »Strinjamo se, da potrebujemo skupno evropsko zaščito meja. Če se ozrem nazaj, smo bili naivni, da smo oblikovali schengensko mejo, ne da bi oblikovali enoten register vstopa in izstopa v območje, ne da bi vedeli, kdo prihaja in kdo odhaja. Evropska agencija za mejno in obalno stražo Frontex (začela je delovati šele leta 2004, op. a.) je dobra rešitev, a če bo vsaka država želela ohraniti nacionalne pristojnosti, Frontex ne more opraviti svojega dela. »Tudi tukaj se moramo odpovedati delu nacionalnih pristojnosti za boljše delovanje na evropski ravni,« je dejala Merklova. Tistim, ki menijo, da bo povečano število priseljencev v Evropi uničilo staro celino, pa je odgovorila: »1,5 milijona Sircem in Iračanom smo pomagali, tako kot so nam po drugi svetovni vojni pomagali drugi. Mislite, da nas bo to spravilo na kolena, da zaradi tega ne bomo preživeli? Seveda moramo nezakonite migracije ustaviti in sodelovati z Afriko, razviti enotno politiko do Libije in upoštevati UNHCR, da nam pove, katere migracijo so dovoljene.«

Ustaviti moramo nezakonite migracije in sodelovati z Afriko.

AFP

Da pa bi bilo vse to uresničljivo, moramo po mnenju kanclerke strpno držati skupaj. »Na globalni tribuni težko zagovarjamo svoje interese, čedalje pomembneje bo, da Evropejci držimo skupaj in se zavedamo, da je strpnost duša Evrope, sestavni del naše identitete in DNK. »Podpiramo države in regije pri razvoju in preprečevanju brezposelnosti, po naravnih katastrofah ali po terorističnih napadih. V krizi smo pomagali državam v težavah, da so rešile svoje finance, že teh nekaj primerov kaže, da lahko države in državljani v težkih časih računajo na nas. Solidarnost je vedno povezana z odgovornostjo do skupnosti. Evropa lahko deluje kot skupnost le, če za vse velja enako pravo. Če se kdo po svoje zadolžuje, s tem ogrozi stabilnost evra,« je natrosila nekaj polresnic, ki so imele najbolj grenek priokus v Grčiji, in nadaljevala: »Evro bo deloval le, če bo vsaka država sprejela odgovornost za razumne in izvedljive finance doma. Močni smo le, če smo složni. Solidarnost pomeni iti prek nacionalnih egoizmov. Nacionalizem in egoizem ne smeta imeti prostora v Evropi.«