Menjava generacij je največji izziv za navtično industrijo

Navtični turizem je pomemben dodatek turističnega sektorja. A kljub prestižu, ki ga pooseblja, o proizvajalcih plovil težko rečemo, da so pomembna in prepoznavna panoga.
Skupno je v EU v sektorju navtike zaposlenih okoli 300.000 ljudi. Sektor zaposluje strokovno bolj usposobljene in bolje plačane delavce kot v preostalih turističnih dejavnostih. Vključuje pa proizvajalce plovil, upravljavce marin, upravljavce čolnov in podporne službe. Po oceni iz leta 2014 letni prihodki navtičnega sektorja znašajo okoli 28 milijard evrov. Evropska komisija, ki je razkrila te podatke, sicer opozarja, da gre za zelo približne in nezanesljive ocene, saj je zaradi razdrobljenosti dejavnosti težko sestaviti trdno statistiko. Veliko proizvajalcev plovil in tistih, ki delajo v podpornih dejavnostih, se namreč ukvarja s še drugimi dejavnostmi, s katerimi zmanjšujejo tveganja, ki so jim izpostavljeni v navtični dejavnosti, in seveda izboljšuje donosnost.

Shutterstock

Evropa polna plovnih poti

Od 28 evropskih držav jih ima kar 23 obalni pas. Med njimi je tudi Slovenija, ki ima najkrajši obalni pas med tistimi članicami, ki imajo dostop do morja. Z dobrimi 43 kilometri obale imata v Evropi med nečlanicami EU krajši kos obale le Bosna in Hercegovina ter Monako. Zadnji seveda predvsem zaradi svoje majhnosti.

6,3 milijona plovil – jadrnic, jaht in motornih čolnov – je registriranih v EU.

Celotna Evropa ima okoli 70.000 kilometrov obale, kar je za približno 50 obsegov Slovenije. Vendar pa obmorska navtika še zdaleč ni vse. V EU je tudi okoli 27.000 kilometrov notranjih plovnih poti, ki so prav tako pomembne za navtične navdušence. Slovenija vsaj uradno nima notranjih plovnih poti in je tudi ni na lestvici velikih navtičnih navdušencev.
Največ plovil, namenjenih rekreaciji, imajo Švedi, skoraj 900.000. Med slabimi desetimi milijoni Švedov ima tako vsak enajsti tudi plovilo. Največji navtični zanesenjaki pa so vsaj po številu plovil Finci, ki imajo registriranih nekaj čez 800.000 plovil. Vsak sedmi Finec se redno s svojim vozilom prevaža po vodi. Skoraj vsaka druga družina na Finskem ima torej vozilo, ki pluje.
In kje je tu Slovenija? V Sloveniji je po dosegljivih podatkih registriranih od 5000 do 10.000 plovil. A po neuradnih podatkih je kar 8500 plovil, registriranih na Hrvaškem, v lasti Slovencev. Po uradnih podatkih je imelo sicer konec lanskega leta okoli 650 plovil s stalnim privezom v eni od hrvaških marin slovenskega lastnika. Od 202.000 jadrnic in motornih čolnov, ki so lani vpluli v hrvaške marine, je bilo okoli 7700 slovenskih. Od skupnega števila plovil, ki so lani plula ob hrvaški obali, pa je bilo okoli dve tretjini jadrnic.

Mediteran svetovni navtični raj

Pri tem dodajmo, da ima naša južna soseda 70 marin in še 70 drugih pristanišč za navtični turizem, v katerih je skupno na voljo več kot 17.000 privezov. Hrvaške marine so lani z navtičnim turizmom ustvarile okoli 115 milijonov evrov prihodkov, od tega so 81 milijonov evrov prinesli privezi.
Na območju EU je sicer več kot 4500 marin, ki imajo 1,75 milijona privezov. Letni prihodki evropskih marin znašajo od tri do štiri milijarde evrov in zaposlujejo od 40.000 do 70.000 ljudi. Pri tem je v Evropi registriranih 6,3 milijona plovil, kažejo osnovni podatki evropskega združenja proizvajalcev plovil in evropske komisije.
Po številu prijavljenih plovil obema skandinavskima državama sledijo Italija, Velika Britanija, Francija, Nizozemska in Nemčija. V teh državah je več kot pol milijona registriranih plovil. Deseterico zaključujejo tri mediteranske države Španija, Grčija in Hrvaška. Pri naših južnih sosedih je okoli sto tisoč plovil. Kot zanimivost, med prvo polovico najbolj navtičnih držav, če razvrščamo po številu plovil, je tudi Češka, ki nima dostopa do morja.
Toda čeprav je po številu plovil bistveno močnejši sever Evrope, je glavnina prihodkov navtičnega turizma vendarle dosežena v Mediteranu. Od omenjenih 23 milijard evrov letnih prihodkov jih je kar polovica ustvarjenih v mediteranskih državah. Tu je tudi polovica zaposlenih v navtičnem sektorju. Severno morje prinese okoli 22 odstotkov evropske navtike, Atlantik pa okoli 17 odstotkov. Baltik, ob katerem se »gnetejo« švedski in finski čolni, prispeva »le« dobro desetino prihodkov navtičnega sektorja.

En čoln za vse življenje

A kljub vsemu sta tako navtični turizem kot tudi proizvodnja plovil predvsem butična posla, razpršena med majhnimi in srednje velikimi podjetji. Delno je to tudi pogojeno s specifičnimi značilnostmi dejavnosti. Navtični turizem se močneje odziva na gospodarske cikle, druga še bolj pomembna značilnost pa je, da posamezniki plovila kupujejo za bistveno daljši čas, kot je to, denimo, značilno za avtomobile.

36 milijonov Evropejcev del prostega časa preživlja tudi na plovilih.

Za primerjavo, vozni park v Sloveniji je v povprečju star okoli devet let in je med starejšimi v Evropi. Povprečje EU je okoli osem let. A če ima le malo voznikov avto starejši od 15 let, to pri plovilih ni nobena posebnost. Po podatkih Združenja evropskih čolnarjev (EBI) je povprečna življenjska doba plovil za rekreacijo okoli 30 let, v posameznih primerih pa se lahko podaljša tudi na 40 do 45 let. Zaradi vse bolj trpežnih materialov se življenjska doba plovil še podaljšuje.
Čolnarski industriji to povzroča hude preglavice, saj se lahko povpraševanje v obdobju krize skoraj povsem ustavi. Na eni strani takrat upade zanimanje za navtični turizem, na drugi strani pa med obstoječimi lastniki plovil ni nobenih težav prenovo »flote« preložiti za leto ali dve, saj lahko obstoječi čolniček, jahta ali jadrnica dovolj dobro izpolnjuje navtične cilje še par let. In če se torej v manj cikličnih industrijah le redko zgodi padec za več kot deset odstotkov, pa med proizvajalci plovil upad za 20 ali 30 odstotkov ni ravno redkost.
Podatki evropske komisije kažejo, da na leto okoli 80.000 plovil dočaka svoj bridki konec. Pri tem je zanimivo, da jih gre le kakih dva tisoč v razgradnjo. Vse druge so prepuščene najedanju časa – bodisi zapuščene, shranjene ali pa nekje odložene, skurjene …

Shutterstock

Pri mladih malo zanimanja za nakup plovil

Druga težava navtičnega sektorja je tudi, zanimivo, demografija. Povprečna starost evropskih lastnikov plovil se je v zadnjem desetletju povečala za kar deset let na 55 let. Poleg staranja prebivalstva v EU, se pravi splošnih demografskih sprememb, statistika zaznava tudi upad zanimanja mlajših. Delno je to zaradi naraščajoče konkurence drugih turističnih in rekreativnih aktivnosti, kot so večja dostopnost potovanj in drugi športi. Delno pa je manj zanimanja tudi zaradi družinskih in delovnih obveznosti. Evropska komisija ocenjuje, da se bo povprečna starost evropskih lastnikov plovil še zvišala.
Navtični sektor zaradi tega čaka kar nekaj sprememb. Povpraševanje po plovilih se spreminja. Manj je zanimanja za neposredno lastništvo, raste pa povpraševanje po najemih. Vse to zahteva tako prilagoditev proizvajalcev kot tudi turističnega dela ponudbe. Po podatkih evropske komisije je okoli 60.000 plovil v Evropi na razpolago za čarterski najem. Ta dejavnost na leto ustvari od štiri od šest milijard evrov prihodkov. Kar 40 odstotkov svetovnega ladijskega čarterja se opravi v Mediteranu, še pravi evropska komisija. Pri tem ocenjuje, da se od omenjenih 60.000 plovil le od 5000 do 12.000 oddaja v najem skupaj s krmarjem. Vsa druga plovila se oddajajo v najem brez posadke. Evropska komisija pri tem dodaja, da bo ta dejavnost po svetu v prihodnjem obdobju rasla s povprečno letno rastjo več kot sedem odstotkov. Evropski trg čarterjev čolnov bi se lahko do leta 2026 podvojil.
Vse to seveda vpliva tudi na poslovanje proizvajalcev plovil. Poleg samih proizvajalcev plovil so v dejavnost všteti še proizvajalci motorjev za plovila, proizvajalci opreme in trgovci. Skupno je v tej dejavnosti v Evropi, verjeli ali ne, okoli 32.000 podjetij. A kar 97 odstotkov je malih ali srednje velikih podjetij. Skupno je v njih, po precej starih podatkih združenja ladjarjev, zaposlenih okoli 280.000 ljudi. Letni prihodek dejavnosti pa znaša okoli 20 milijard evrov. Zgolj proizvajalcev plovil je okoli 3000 in zaposlujejo okoli 66.000 delavcev.

Tri marine in sanje o plovni Savi

Slovenija je seveda z nekaj kilometri obale in skromnimi možnostmi navtičnega turizma na jezerih in rekah seveda palček v evropski druščini. Velika večina navtičnih aktivnosti je ob morju, kjer so po podatkih baze Gvin tri aktivne marine – v Portorožu, Izoli in Kopru. Zadnja je sicer zelo majhna. Skupni prihodki vseh treh marin znašajo okoli devet milijonov evrov. 
Navtika v notranjosti Slovenije je zelo omejena, čeprav obstaja tako na posameznih bolj vodnatih rekah kot tudi na nekaterih večjih jezerih. Le kot zanimivost lahko dodamo, da obstajajo načrti razvoja navtičnega turizma tudi na nekaterih slovenskih rekah, a so vložki v te projekte skromni in večinoma stojijo na mestu. Eden takih je, denimo, načrt razvoja navtičnega turizma v savskem bazenu. Pobuda je nastala leta 2001 in gre za skupni projekt držav ob povodju reke Save. Sava je za manjše ladje plovna do bližine Siska, da bi se v bližnji prihodnosti plovnost podaljšala v Slovenijo, pa je malo verjetno.
Med proizvajalci plovil je v Sloveniji devet podjetij, ki imajo kot glavno dejavnosti prijavljeno proizvodnjo čolnov za razvedrilo in šport, a le štirje na leto ustvarijo več kot milijon evrov prihodkov. K njim je treba dodati še Elan, ki v programu marine na leto ustvari okoli 11 milijonov evrov prihodkov. Podobne prihodke ustvari le še SVP Avio, sečoveljska družba v ruski lasti, ki je nastala na pogorišču Seawaya. Skupno prihodki proizvajalcev plovil na leto dosežejo okoli 30 milijonov evrov.