Max Kordek: Verige blokov za manj piratstva

Max Kordek je 25-letni nekdanji študent elektroinženirstva, ki se je v drugem semestru tako navdušil nad tehnologijo veriženja blokov, angleško blockchain, da se ukvarja le še s tem. Pred natanko letom dni je skupaj z Oliverjem Beddowsom ustanovil podjetje Lisk in zagnal blockchain omrežje z lastno digitalno valuto LSK. Danes imajo zaposlenih petnajst ljudi, do konca leta naj bi jih bilo po načrtih že 35.

Prvo leto delovanja so prek platforme ICO (Initial Coin Offering) zbrali 14 tisoč bitcoinov v takratni vrednosti 5,8 milijona evrov, s čimer je bil tisti čas na platformi za množično zbiranje lisk druga najuspešnejša digitalna valuta. Vrednost bitcoina je odtlej precej zrasla, izvedli so nekaj strateških vlaganj v še druge digitalne valute in trenutno imajo na računu več kot 50 milijonov evrov kapitala. LSK je nedolgo nazaj presegel tržno kapitalizacijo 300 tisoč dolarjev. Toda njihov cilj ni, da bi lisk postal nova digitalna valuta, s katero bi lahko recimo potrošniki kupovali kavo. Želijo si zgraditi platformo za razvijalce programske opreme, na kateri bi lahko vsakdo razvijal aplikacije na podlagi veriženja blokov, platformo za ustvarjanje aplikacij, ki bi delovale po sistemu »vsak z vsakim« brez posrednikov.

Kdaj lahko pričakujemo vašo novo platformo za veriženje blokov?

Ravno smo praznovali leto dni od zagona prve platforme in izdaje LSK, od takrat smo razvili že veliko drugih produktov, recimo denarnico za shranjevanje kriptovalut. SDK (Software Development Kit), okvir, ki bo omogočal razvijalcem programske opreme, da zgradijo svoje podatkovne bloke, pa je še v razvoju, alfaverzijo pričakujemo do konca leta.

Pixabay

Kje vidite največji potencial za razvoj in uporabo nove tehnologije?

Zagotovo v transformaciji vrednosti. S tem ne mislim zgolj denarja, ampak spremembo pojma lastništva. Recimo lastništva digitalnih predmetov, ki bi ga lahko zapisali in prenesli s tehnologijo veriženja blokov. Ko danes po spletu kupite igrico, v resnici ne postanete njen lastnik, lahko jo igrate, ampak ne morete je prodati naprej ali zamenjati. Enako je z licencami, pri blockchainu pa je lastništvo za vedno vpisano v podatkovni verigi. V prihodnosti bi lahko prek blockchaina prenesli tudi lastništvo hiše in tako ob prodaji v trenutku vpisali novo lastništvo, ne kot danes, ko to traja precej časa in se lahko zaradi tega dogajajo zlorabe.

Prednosti vidim tudi pri reševanju pravnih zadev. Prav tako ta tehnologija lahko pripomore k zmanjšanju piratstva, saj bo recimo ponudnik oziroma prodajalec licenc ali videoigric vedno lahko preveril v verižnem bloku, ali uporabljena licenca sploh obstaja. Vse, kar imamo digitalno, je na blockchainu lahko enostavno monetizirano in zelo dobro zaščiteno, s tem pa kopiranje ne bo več tako preprosto.

Pri prodajah večje vrednosti, recimo nepremičnin, predvsem vprašanje varnosti poraja dvome o uspešnosti uvedbe. Kaj če nekdo vdre v sistem in spremeni naše lastništvo?

Takšni sistemi bodo morali biti skrbno zgrajeni in dobro varovani. Toda ali ni zanimivo, kako postane varnost kar naenkrat skrb celotne družbe, ko damo posameznikom podatke ali denar v njihove lastne roke? Zdaj ko z našim denarjem in podatki upravljajo velike korporacije in vlade, pa varnost skrbi le redke osamljene borce.

Seveda, da je varnost v tem trenutku vprašljiva, in bo v prihodnjem razvoju najpomembnejša tema, zaradi česar moramo dizajnirati takšne sisteme, ki bodo varni, tudi ko jih bodo uporabljali običajni ljudje. Razumljivo je, da danes preprosto še niso navajeni odgovornega ravnanja s podatki v spletu, saj so se celotno zgodovino vedno zanašali na nekoga tretjega.

Kako pa se bo tehnologija razvila recimo v desetih let?

Ko danes po spletu kupite igrico v resnici ne postanete njen lastnik, lahko jo igrate, ampak ne morete je prodati naprej ali zamenjati. Enako je z licencami. Blockchain to lahko spremeni.

Danes imamo že veliko takšnih omrežij, Bitcoin, Ethereum, Lisk, Wawes …, ki so skupaj vredna nekaj več kot 100 milijonov (bitcoin je vreden malo manj kot polovico celotne skupne vrednosti op. a). To pomeni, da ne gre več za majhne projekte, ampak že za zelo dovršene start-upe. Naslednja raven je, da se vse zdajšnje blockchaine medsebojno poveže. Ko se bo to zgodilo, bomo imeli omrežje podatkovnih verig. Dve leti je za to prekratko obdobje, v desetih pa je to že mogoče.

Če pogledamo, kako se je razvijal internet, vidimo, da so imela na začetku posamezna podjetja svoje intranete. Potem je prišel protokol TCP/IP, ki je v bistvu medsebojno povezal vse internete, ki so obstajali, in vse računalnike, ki so bili povezani na posamezne internete. Enako se mora zgoditi z blockchainom. Ko se bo, ne bo več važno, kateri blockchain uporabljaš, ker bodo vsi povezani. Blockchain bo, vsaj jaz tako mislim, vedno namenjen le enkratni uporabi in upam si tudi napovedati, da povprečni uporabniki večinoma sploh ne bo vedeli, da uporabljajo to tehnologijo. V desetih letih bo to tako dobro povezano omrežje, kot so dobro povezani naši možgani.

Kako se bodo odzvale banke in druge institucije, tudi v povezavi z vedno večjimi tržnimi kapitalizacijami digitalnih valut?

Pixabay

Tržna kapitalizacija digitalnih valut je v primerjavi s finančnimi trgi in borzami še vedno izredno majhna. Nekateri zaradi majhne vrednosti, ki je nekaj več kot 100 milijonov dolarjev, to podcenjujejo, drugi v tem vseeno vidijo grožnjo, tretji pa priložnost. Banke po mojem vidijo priložnost, saj v zadnjih dvajsetih letih niso bile prav inovativne glede programskega razvoja in uporabniške izkušnje. Če smo iskreni, je spletno bančništvo v osemdesetih odstotkih slaba izkušnja, tudi transakcije so zelo počasne. Banke zato v blockchainu vidijo priložnost za lastne spremembe in že skačejo na ta vlak.

Prepričan sem, da bodo prišle na plano z nečim čisto drugačnim, kar na daleč ne bo videti povezano z blockchainom, ampak v resnici bo. Kar zadeva strah, pa naj poudarim, da danes v resnici noben projekt veriženja blokov ne more doseči tako velikega obsega, kot ga imajo finančni sistemi. Bitcoin je omejen s sedmimi transakcijami na sekundo, Wester Union z okoli 300 transakcijami na sekundo, Visa pa ima okoli dva tisoč transakcij na sekundo ter zmogljivosti za 4000 transakcij.

Dokler tehnologija veriženja blokov ne reši tega problema, menim, da je velike institutcije ne bodo poskušale prevzeti, prav tako je govoriti o tem, katere institucije je lahko strah, brezpredmetno, ker jih nima česa biti strah.

Je možno, da bančni sistem izda svoje digitalne valute?

Banke za to nimajo razloga, saj bi se s tem odrekle moči, ki jo imajo. Digitalne valute so v lasti ljudi, gre za sistem peer to peer, vsak z vsakim. Če bi banka izdala tako valuto, bi izgubila svojo največjo prednost, to je koncentracija bogastva v njenih sefih.

Tako zdaj banke razvijajo blockchain hibride – nekakšno mešanico centraliziranih in decentraliziranih sistemov – s pomočjo »hyperledgerjev«, nekakšnih hiperregistrov, ki se lahko uporabijo za sklepanje pametnih pogodb. Ta sistem izkorišča prednost tehnologije veriženja blokov, a še naprej ohranja moč bank. Tehnologija veriženja blokov danes še ne dosega sposobnosti bank, ki lahko obdelajo več sto tisoč transakcij na sekundo, prav tako z njo ni mogoče obdelovati množičnih podatkov v registrih, tako da gre le za masko inoviranja, ki so si jo banke nadele.

Tudi druge industrije vstopajo na trg in izdajajo svoje valute oziroma žetone. Pravzaprav lahko vsako podjetje že izda svoje žetone in tako pridobi sredstva?

Drži, saj to smo naredili z Liskom, ampak enako lahko začetna sredstva zbere na primer tudi prodajalec plastičnih skodelic. Zbiranje denarja z izdajanjem digitalnih valut ali žetonov je faza v množičnem zbiranju denarja. Morda bo v prihodnosti obstajalo tudi kaj takega, da boš v zameno za investicijo dobil žetone, ki jih boš lahko uporabil kot popust pri kasnejšem nakupu.

Trenutno pa sta dve vrsti žetonov, delniški, ki predstavljajo delež v poslu ali ideji, in uporabniški, ki omogočajo uporabo tehnologije veriženja blokov. Mislim, da se bosta obe vrsti še naprej uporabljali za zbiranje finančnih sredstev.

Zakaj je treba toliko časa čakati, da na borzah, kjer se trguje z digitalnimi valutami, odobrijo nakup digitalnih valut z evri?

Ker smo trenutno v zelo intenzivni evforiji, digitalne valute rastejo, ljudje služijo velike denarje. Borze imajo posledično ogromno prijav in premalo ljudi, ki bi se z njimi ukvarjali. Sistemi so preobremenjeni, klicni centri in centri za preverjanje pregorevajo.

Pixabay

Posamezne borze pa za trgovanje ponujajo zgolj nekaj valutnih parov.

Da, če hočeš kupiti alternativno valuto bitcoinu, kot je recimo lisk, moraš najprej kupiti bitcoin in ga potem prenesti na drugo borzo, ki omogoča bolj pestro trgovanje. Okoli 15 odstotkov ljudi zaradi teh dodatnih korakov odneha. Prav s tem se ukvarja Lisk, torej, da bi bilo trgovanje bolj enostavno. Če bi se povezali še z bančnimi licencami, bi se izkušnja kupovanja digitalnih valut in kovancev izredno izboljšala, saj bi lahko nemudoma kupili žeton ali digitalno valuto prek bančnega sistema z evri ali dolarji.

Liska torej ne moremo kupiti z evri?

Mislim, da je na dveh borzah to mogoče, ampak sta zelo majhni. Večina omogoča kupovanje liska z bitcoini ali ethereumi. Za Lisk sta največji borzi Poloniex in Bittrex.

Na kaj mora biti pozoren investitor, ko se odloči za vlaganje v digitalne valute?

Vsekakor je treba preveriti ekipo, ki stoji za produktom; koliko članov ima, kakšne so njihove izkušnje, koliko imajo denarnih sredstev ter kakšen je njihov cilj. Ali bi radi zgolj na hitro zaslužili, ali pa res gradijo neko tehnologijo, nekaj, kar ima tržni potencial.

Kdaj bodo digitalni trgi dosegli limit?

Nimam pojma, upam, da nikoli. Trenutno je res noro, sicer pa je dogajanje na trgih digitalnih valut precej mirno v primerjavi z drugimi borzami.

Se lahko vse skupaj zruši?

Seveda. Vse deluje v ciklih. Prvi val je bil, ko je bitcoin zrasel na 20 dolarjev, potem je padel na dolar. Nato je zrasel na 230 dolarjev in spet padel na 50 dolarjev. V zadnjem valu je zrasel na 1000 in padel na 300 dolarjev, zdaj je njegova vrednost nekoliko čez 2000 dolarjev, bila pa je že 2600. Seveda se bo sčasoma zrušil, ampak ne vem, kdaj in na katero vrednost.

Lahko Lisk, ker ima sredstva v bitcoinih, veliko izgubi?

Sredstva imamo v bitcoinih in tudi drugih digitalnih valutah, predvsem pa imamo kar nekaj milijonov v švicarskih frankih, evrih in dolarjih. Vedno pazimo, da imamo toliko tekočih sredstev na bančnih računih, da nam omogočajo delovanje za vsaj dve leti. Tudi če se na neki točki vse zruši, torej še vedno imamo denar in nam ni treba skrbeti. Smo pa tudi prepričani, da bo potem vrednost prej ali slej spet narasla.

Vlagateljem nihče ničesar ne jamči, če prav razumem?

Uporabljamo vse te velike sisteme, kjer so zbrani vsi naši podatki, naš denar ... In s tem jim dajemo velikansko moč. Pri Facebooku vidimo, kako vplivajo na politične odločitve.

Ko danes kupujemo digitalne valute in žetone, pravzaprav investiramo oziroma doniramo v podjetja, ki stojijo za njimi. Ko kupiš valuto ali žeton, se strinjaš s tveganji, in če podjetju ne uspe, pač izgubiš. Tveganje seveda nosi vlagatelj, tako kot povsod.

To je sistem vsak z vsakim. Na eni ravni je to omrežje, kamor lahko vsak priključi svoj strežnik, na katerem teče programska oprema valute, torej sistem omrežje z omrežjem. Na drugi ravni pa gre za potovanje denarja brez posrednika, samo skozi strežnike. Ni paypala, banke, denar potuje naravnost od osebe do osebe. Vse skupaj traja zelo malo časa, veliko hitreje kot prek banke, ali če bi investirali v kakšne sklade, kjer je treba podpisovati cel kup papirjev. Prav tako v nasprotju s Paypalom, ki večkrat blokira transakcije, tukaj zagotovo veš, da bodo sredstva prišla na cilj. Torej gre tudi za gotovost.

Kaj je glavna razlika med bitcoinom in liskom?

Ravno čas. Transakcija bitcoina v povprečju traja deset minut, pri lisku pa enajst sekund. Lisk deluje na svojih lastnih programskih kodah, javaskriptu. Bitcoin deluje na podlagi algoritma rudarjenja, Lisk pa ne uporablja rudarjenja, je energetsko veliko manj potraten, deluje namreč na enostavnem strežniku, v sistemu pa so delegati, ki stražijo omrežje. Delegate izvolijo vsi uporabniki Liska in vsak, ki ima v lasti lisk, lahko voli svojega delegata. Imamo 101 delegata, to so tisti z največ glasovi, ki lahko ustvarjajo nove podatkovne bloke v sistemu in s tem širijo mrežo verig. Za to trenutno zaslužijo 40.000 dolarjev na mesec. Ko rečem, da jih uporabniki volijo, je to odvisno od tega, koliko žetonov liska imajo. En lisk prinese en glas, nekdo z več liski ima torej tudi več glasov in več moči nad tem, kdo je lahko aktiven delegat. To je demokratičen proces v primerjavi z rudarjenjem, ki zapravlja energijo, surovine itd. Toda na koncu dneva so to majhne razlike.

Glavna razlika je pravzaprav v tem, da je bil bitcoin ustvarjen zato, da bo digitalna valuta, lisk pa ne. Ni naš namen, da bi postal nadomestna valuta, s katero kupuješ kavo. Mi gradimo platformo, ki bo vsem razvijalcem programske opreme na tem svetu omogočala enostavno dizajniranje aplikacij na podlagi tehnologije veriženja podatkov, to pa ima velik potencial za decentralizacijo sveta. Komaj čakam, da bom videl, kaj vse se bo iz tega porodilo.

Bo v teh aplikacijah mogoče plačevanje z evri?

Vsak ponudnik digitalnih izdelkov, ki bo deloval na platformi, se bo lahko sam odločil, ali bo sprejemal evre, dolarje ali zgolj digitalne valute. Ampak to bo potem spet centraliziran sistem, ker bo uporabnik potreboval bančni vmesnik za transakcije. Sam si želim, da bi zgradili decentralizirano ekonomijo, to je naš glavni cilj. Želimo si, da bi na platformi zato delovale le decentralizirane organizacije. Cilj je, da se pri trgovanju uporabljajo digitalne valute ali žetoni, seveda pa bo možno ponuditi tudi plačevanje z evri oziroma drugimi valutami.

Zakaj taka želja po decentralizaciji?

Zato, ker se centralizirani sistemi vedno razvijejo v monopole. Če hočete nekaj kupiti s kreditno kartico, imate na voljo mastercard ali viso, za nakup prek spleta imate paypal, za nakup rabljenih stvari ebay. Če bi se radi pogovarjali s prijatelji, imate facebook ali whatsapp.

Zakaj si ne bi stvari izmenjevali med seboj, brez vseh teh vmesnikov, če bi bilo to varno? Zdaj uporabljamo vse te velike sisteme, kjer so zbrani vsi naši podatki, naš denar, in s tem jim dajemo velikansko moč. Ta podjetja lahko sčasoma zavladajo svetu. Pri Facebooku vidimo, kako vplivajo na politične odločitve, ko sami odločajo, katere informacije bodo uporabnikom prikazovali in katerih ne. S tehnologijo veriženja blokov bi to moč bolj enakomerno porazdelili med več podjetij. S tem bi imeli decentralizirane sisteme, ki jih ne upravlja le ena ali nekaj korporacij in na katere se lahko bolj zanesete, saj jih ne more nihče zapreti ali kar ukiniti. Če bi bil Uber decentraliziran, se mu ne bi zgodil izgon iz Nemčije. Nemčija bi ga sicer lahko prepovedala, ampak bi državljani lahko to zavrnili in se sklicevali na svojo lastno voljo. Gre za opolnomočenje posameznikov nasproti korporacijam in vladam.