Matej Golob: Vitko poslovanje

Kakšna je prednost pri uvajanju start-up ekip v velikih podjetjih?

Velika podjetja zagotavljajo resurse in imajo ljudi z izkušnjami. Imajo razvite oddelke za vsa področja, razmere se lahko hitro spremenijo, medtem ko si start-upovci več tednov prizadevajo, da naredijo en preprost korak. Po drugi strani pa je to tudi pomanjkljivost, saj so ekipe, ki že imajo vsakodnevne naloge, navadno preobremenjene. Pogost je tudi občutek, da se jim krade resurse, razpravljajo tudi o tem, kdo je kaj odobril, širi pa se tudi nezaupanje. Start-upovci se s temi težavami ne spopadajo, ker nimajo preteklih odnosov in zadolžitev.

Podjetja tudi sicer nenehno uvajajo novosti. Kakšna je razlika med vitkim načinom uvajanja idej in običajnim v zrelih podjetjih?

Najbolj so veseli tega, da ni treba oddajati načrtov za prihodnji dve leti. Ponavadi morajo vodje novih projektov oddajati načrt realizacije, načrt stroškov, predvidene prihodke, vitek način pa načrtov ne pozna. Gre za to, da se ugotavlja, kakšen bo pravzaprav plan.

Sprememb si ljudje v večini primerov ne želijo in se jim upirajo. Kako jih prepričati?

Pet do največ petnajst odstotkov ljudi v podjetjih je pripravljenih na spremembe. Vsi drugi niso, zato jih je treba pustiti na miru. Tistih, ki gredo ob 16. uri domov in ne želijo več misliti na službo, je v podjetjih večina. In teh ne smemo obremenjevati. Osredotočiti se je treba na tiste, ki razmišljajo, da bi odšli iz podjetja in ustanovili svojega. Ni jih težko najti. Za dodatne zadolžitve se vedno prijavijo isti ljudje. Vidiš jih, če le malo pogledaš okoli sebe. To so tisti, ki si novosti želijo, ki imajo v sebi željo po ustvarjanju nečesa boljšega. Ti ljudje niso skriti.

Kaj pa preostali, ki bodo prej ali slej, če bo ideja uspešna, morali pri svojem delu nekaj spremeniti?

Menim, da večina teh ljudi dela po nareku nadrejenih. Nekateri spremembe povzročajo, drugi jih sprejmejo.

Obstajajo tudi takšni, ki nasprotujejo, kritizirajo.

To se dogaja v fazi preizkušanja. Ko novost uvedemo, moramo biti prepričani, da izpolnjuje korak ena: torej, ali znižuje stroške, uspešno izpolnjuje potrebe strank – povečuje naročnine, prodajo. Ničesar ne delamo samo zaradi sprememb samih. Normalno je, da se zato v podjetjih, v katerih uvajajo nove start-up projekte, širi nezadovoljstvo. Kot sva že dejala, ljudje ne marajo sprememb, in dokler se jim stoodstotno ne dokaže – in pri idejah je dokazljivih malo stvari – da nekaj deluje, bo tako.

Ljudem je treba tudi jasno povedati, da jih vodje, ki razumejo interese podjetja in so za to plačani, lahko kaznujejo, če ne bodo delali, kot jim je rečeno. Ne človek osebno, ampak kot nekdo, ki je odgovoren za izvedbo določenih procesov. In če nekdo dela nasprotno temu, za kar se je podjetje odločilo, da bo delalo, in povzroča kaos, s tem škoduje celotnem podjetju in ogroža vsa delovna mesta.

Kaj pa stranke, si res tako pogosto želijo sprememb?

Večina ljudi misli, da je njihov produkt ali storitev nekaj, kar trg potrebuje. Ponudijo novost in potem čakajo, kaj se bo zgodilo. Če pa deluješ po načelu vitkosti, si osredotočen na to, ali uporabnik to res želi, ali ima zanj to kakšno korist, vrednost. Recimo Uber. Taksi moraš čakati, v njem velikokrat smrdi. Z uporabo Uberja z nekaj kliki natančno vidiš, kam in kdaj pride. To je sprememba na bolje, ki se ji ne upiraš, ker življenje olajša. Dokler je sprememba zate boljša, jo seveda takoj sprejmeš.

Čeprav so vozniki Uberja najbolj izpostavljeni izkoriščanju, nimajo nobene pravne zaščite in socialnih pravic?

Delovna razmerja se spreminjajo. Če kdo to ve, potem ste to tudi novinarji. Mislim, da je zdaj, ko so se delovne pogodbe začele spreminjati – vse več je projektnega, kratkotrajnega dela – še veliko porodnih težav. To se bo spremenilo, svoje sposobnosti bomo morali prodajati različnim podjetjem, ne le enemu, če pa bo izkoriščanja preveč, bo družba to že popravila. Sicer pa, ali imajo taksisti dobre pogoje in pravično plačilo? Ko sem se pogovarjal z vozniki Uberja, nihče ni bil nezadovoljen.

Pravijo, da ideje v hierarhični organizaciji težko pridejo do kadrov, ki imajo možnost odločanja?

Ljudje v proizvodnji imajo velikokrat dobre ideje. Poznam primer, ko je delavec vodji predlagal nekaj, kar smo pozneje predlagali tudi mi kot svetovalci. Vodja ga je odslovil. Ti za to nimajo časa, saj je treba izdelati določeno število izdelkov, sicer bodo sledile kazni. Ideje si ni niti zapisal, kar je razumljivo.

Uvajanje idej mora biti v podjetju ločen proces. Nekdo se ne more sredi proizvodnega procesa ustaviti in začeti razpravljati o novi ideji. Kamion čaka na produkte, če jih ne bo pravočasno, ne bo več denarja in takrat nobena nova ideja ne bo več smiselna.

Na kaj morajo biti zrela podjetja pripravljena, ko uvajajo vitko delovanje:

• Škoda za znamko: V velikih podjetjih je treba stvari, ki jih želiš delati, presoditi tudi v smislu, ki jo lahko imajo za ugled znamke. Težko je preizkušati vsepovprek, saj s tem lahko nastane škoda za znamko. Je morda bolje uvesti novo znamko ali ustvarjati pod uveljavljeno? V primeru start-upov to ni pomembno, lahko zavija levo in desno.

• Strateška usmeritev: Novost mora biti vsaj blizu strateške usmeritve podjetja. Start-upovci lahko uvajajo karkoli, ker so novi na trgu in svojo identiteto še iščejo.

• Zamere zaradi sredstev: Treba je premisliti in natančno določiti, koliko denarja namenimo za nove začetniške ideje. V zrelih podjetjih imamo strukturo zaposlenih, ki imajo določene naloge in resurse zanje. Če bodo podjetja namenila veliko resursov za ideje start-upov, bodo to zamerili zaposleni, ki bodo z manj resursi morali izpolniti enak plan.