Martin Wezowski: Osebni stik izvršnega direktorja + prodajalci = 2,3 % večja prodaja

Martin Wezowski, po rodu Poljak, ki je z družino kmalu migriral na Švedsko in tam našel optimizem do življenja, ki ga v svoji rodni državi ni imel. Pot do srečnih posameznikov so okolja, kjer vlada čim večja enakost med člani, pravi. Čeprav je študiral gradbeništvo, se je zaradi navdušenja nad znanstvenofantastičnimi filmi kmalu zaljubil v dizajn. iz tega je zrasla močna ljubezen. Delal je za Sony in Huawei, zdaj pa je glavni oblikovalec in futurist globalne inovacijske mreže SAP. Po izboru največjega nemškega finančnega časopisa Handelsblatt eden najbolj inovativnih ljudi v Nemčiji.
Fotografija: Leon Vidic
Odpri galerijo
Leon Vidic

V čem ste vi kot futurist SAP, podjetja za izdelovanja programske podpore načinom dela, tako inovativni?

Pred 45 leti smo izdelali produkt, izpeljali drag predstavitveni dogodek in ga ponudili trgu, a to je stvar končane tretje industrijske revolucije. Danes je treba misliti naprej, kje in kako si želimo živeti in delati v prihodnosti ter kako vam mi lahko s programskimi rešitvami pomagamo. Prizadevamo si delati prave stvari, preden začnemo delati stvari pravilno. Tudi zelo slabe stvari namreč lahko naredite zelo pravilno in hitro. Vedno izberemo pozitivne zgodbe.

In potem poskušate predvideti individualno rešitev za vodenje poslovodnih sistemov?

Ne predvidevam, sprašujem ljudi. Želim, da razmišljajo o prihodnosti in potem za njo navdušijo še druge ljudi, da jo lahko skupaj zgradimo. Ko izberejo način življenja, dela, ki bi ga radi v prihodnosti imeli, pogledamo, kakšno so že možnosti za to.

Kaj je za horizontom človeškega dela?

Mogoče je stvar v tem, da služba kot kategorija ne bo več primerna. Morda bomo v prihodnosti opravljali naloge, v katerih smo zelo dobri, in izvajali projekte, ki se nam zdijo pomembni. To, v čemer si dober, to, kar si enkrat že storil dobro, pa bo morda shranjeno v tvojem podatkovnem (blockchain) dvojniku, ki ga boš lahko nesel ali poslal kamorkoli, da boš pokazal iskreno sliko o sebi. O takšnih stvareh se pogovarjamo.

Leon Vidic
Leon Vidic

Kako ugotovite, kakšne so možnosti, kako zbirate podatke, ko oblikujete programske rešitve?

Pregledamo vse nove tehnologije, ki pridejo na trg, ter obstoječe raziskave, ki pa jih tudi sami izvajamo. Predvsem si prizadevamo biti pionirji na področju razvoja dela. To pomeni, da moramo znati gledati čez obzorje obstoječih tehnologij, inovacij, poslovnih modelov, oblikovanja in vodenja timov … Vse te ideje, teorije in predikcije v t. i. tovarni prihodnosti predebatiramo in se potem odločimo. S tem je ogromno dela, ampak ta tovarna je lahko tista, ki bo skupaj zgradila našo prihodnost.

Lahko malo natančneje opišete, kakšno je delo v tej tovarni prihodnosti?

Zbiramo dejstva. Recimo, pogledamo, kaj vse danes omogoča tehnologija veriženja podatkov in umetna inteligenca, ki že bolje bere z ustnic kot človek. Potem se vprašamo, kaj to pomeni za določene stvari v življenju in pri poslu. Zbrana dejstva in možnosti nato povežemo v pripoved. Koliko zgodb lahko napišete, če sta v njej glavna akterja na primer pametna inteligenca in transport? O tem potem razpravljamo, zapisujejo in načrtujemo.

Veliko digitalnih rešitev in inovacij najprej vzbudi revolucionarne občutke. A o marsikateri taki aplikaciji ali napravi že čez nekaj let nihče več ne govori.

Ja, morda veste, kaj se danes dogaja s Pokemonom?

Zbrana dejstva in možnosti povezujemo v pripoved. Koliko zgodb lahko napišete, če sta v njej glavna akterja na primer pametna inteligenca in transport? O tem potem razpravljamo.

Vprašanje je veliko bolj kompleksno in pomembno, kot se nam morda zdi na prvi pogled. Poznamo veliko vrst sprememb in inovacij, sam jih delim v dve vrsti. Ene so instantne, kot, recimo, Pokemon, ki je bil izredno velik hit, zdaj pa nič več ne slišim o njem, pravzaprav niti ne vem, kako mu kaže. Ali pa Googlova očala, za uporabo teh so podjetja začela izdelovati in tržiti celo specifične aplikacije. Tudi jaz sem bil navdušen. Nekaj, o čemer si vsi predstavljamo, kje vse bi se lahko uporabljalo, kar naenkrat izgine.

Druga vrsta pa so inovacije, ki na sistemski ravni povzročajo premike. V našem inovacijskem centru se stalno sprašujemo, kaj je sistem v ozadju instantnih inovacij, na čem temelji Pokemon in kako se lahko še drugače uporabi ta platforma? Kje lahko uporabimo alternativno realnost? Mešanico virtualne in stvarne realnosti ali pa morda virtualne, ki nas zadovoljuje zgolj skozi določena čutila ali morda neposredno skozi možgane? Bo užitek le še mešanica informacij, ki jih prejemamo skozi svoja čutila?

Leon Vidic
Leon Vidic

Kako nam to lahko pomaga pri poslu?

Trenutno razvijamo idejo komuniciranja s poslom. Vsi vemo, da s Siri lahko že danes rezerviraš mizo v restavraciji za poslovno večerjo, seveda če je tvoja angleščina perfektna, z najinima naglasoma to verjetno ne bi šlo. Toda, ali bi komu koristilo, če bi lahko sistemu za komuniciranje postavil vprašanje, kot ga kdaj postavimo svojemu prijatelju ali mentorju: »Kako mi gre?« In ta sistem bi odgovoril: »Martin, preveč potujete, za uspeh ekipe morate več časa preživeti s svojimi sodelavci.«

Poznamo veliko vrst sprememb in inovacij, sam jih delim v dve vrsti. Ene so instantne, kot, recimo, Pokemon, ki je bil izredno velik hit, zdaj pa nič več ne slišim o njem, pravzaprav niti ne vem, kako mu kaže.

Veste, da osebni stik izvršnega direktorja s svojo ekipo prodajalcev poveča prodajo za 2,3 odstotka na leto? Si predstavljate zdaj, da ste v vlogi izvršnega direktorja in vam nekdo prišepne, da ima danes po kosilu Stevan tri ure časa za klepet, Sonja pa po jutranjem sestanku 15 minut. Gre za rešitev, ki bi ljudi ohranjala v toku, namesto da so stalno v trenju, kaj vse je še treba urediti, se dogovoriti itd., poleg tega pa vam še izračunamo, kaj vse ste s tem pridobili. To je mogoča prihodnost, s katero se ukvarjamo, torej ne gre za posamezne aplikacije, ampak za inteligentne sisteme.

Kot družba še vedno cenimo strokovnjake, ljudi z veliko znanja z enega razmeroma ozkega področja. Vi pravite, da bodo v prihodnosti morali imeti ljudje znanje z različnih področij?

Ne čisto tako, ampak podobno. Danes moramo trgu ponuditi inovacije, ki zahtevajo zelo veliko truda, veliko več kot nekoč, spremembe se dogajajo z eksponentno hitrostjo. Potrebujemo veliko kritičnega mišljenja, empatije za delo, veliko kreativnosti in moči, da združimo vsa ta različna področja, na katerih moramo za uspeh določene inovacije različni ljudje sodelovati. Toda nikakor ni res, da je era vertikalnega znanja končana. Ne. Potrebujemo ogromno znanosti, veliko znanja o zelo majhnih specifičnih področjih, a potrebujemo tudi generaliste.

Torej vsak potrebuje oboje, horizontalno in vertikalno znanje?

Ja, oboje. Gre za teorijo o ekipi T-majice. Horizontalno znanje, z njim lahko kuhate, kolesarite, imate splošno znanje o astrofiziki in o komičnih stripih, ker jih vsak dan berete. Vertikalno pa se poglabljate v eno zelo ozko področje astrofizike in ste del znanstvene ekipe. Ta ekipa pa mora biti kompatibilna in artikulirana z drugimi kolegi v T-majici.

Biti generalist oziroma oseba T-majice pomeni, da znaš združevati vertikalno s horizontalnimi skupnostmi. Ne pravim, da mora biti to le ena oseba ali eno podjetje. Gre za človeško sodelovanje, sodelovanje različnih skupnosti in podjetij, za njihovo artikulacijo, diskusijo in sodelovanje.

Sanjski scenarij. Nihče ne more vedeti več o zdravju in transplantaciji kot naša stranka bolnišnica. Ima veliko vertikalnega znanja. SAP pa ji lahko ponudi možnost, orodje, da dvigne svoje horizontalno znanje, in ji tako olajša ali pomaga izboljšati delo, ji morda ponudi čisto nove priložnosti. Bolnišnica ne more biti specialist za tehnologijo veriženja podatkov, mi smo. Ne more biti specialist za strojno učenje, mi smo. So v panogi zdravstva in naravno je, da se raje posvečajo svojemu področju, skupaj pa lahko postanemo T-majica. Če imaš obraten problem, da tvoja vertikala ni dovolj globoka, takrat navežeš stik z lokalno univerzo ali skupnost start-up, da ti pomaga razviti idejo. Ti imajo v določenih segmentih več znanja, so hitrejši, vitkejši in včasih se tako domislijo neverjetnih idej, ki so uporabne na nekem drugem področju, ki ga sami morda sploh ne predvidijo. Enako je z univerzami. Izvajajo neverjetne raziskave, o katerih izvedbi podjetja lahko samo sanjajo.

Leon Vidic
Leon Vidic

V digitalnem svetu se vse to dogaja na globalni ravni, meje so popolnoma zabrisane, kako sodelujete z različnimi kulturami?

Za različne ideje potrebuješ različne ljudi v ekipi. Pri oblikovanju rešitev ne gre samo za dejstva, ampak pogosto za mnenja in načine dela. Različnost je eden najpomembnejših faktorjev uspeha. Kultura dela je v nekaterih državah seveda popolnoma drugačna, vpliv imajo velikost podjetja, stopnja digitaliziranosti, strah pred spremembami. Rešitve se težko posplošujejo na ves svet in zato potrebujemo ljudi iz različnih delov.

Je strah pred spremembami velika ovira v vašem poslu?

Strah pred spremembami je zapisan v človeški DNK. Zakaj bi nekaj, kar dobro deluje, spreminjali?

Mogoče ne bomo več hodili v službo, ampak bomo le opravljali naloge, v katerih smo zelo dobri, in izvajali projekte, ki se nam zdijo pomembni. Tisto, kar si nekoč že opravil z odliko, pa bo morda shranjeno v tvojem podatkovnem dvojniku, ki ga boš lahko nesel ali poslal kamorkoli, da boš pokazal iskreno sliko o sebi.

Zato, ker se svet spreminja, ne glede na to, ali se mi spreminjamo z njim ali ne. To je tako kot pri gorskem kolesarjenju, na začetku vas bo malo bolelo, ampak potem bo hudičevo zabavno. Če ne poskusiš, vse zamudiš. Danes smo sredi toka priložnosti. Artikulirajte prihodnost, povejte zgodbo. Seveda ne moremo zgolj reči, prihodnost bo super, svet se spreminja na bolje. Moramo natančno razložiti, kako na bolje, in si za tak izplen tudi prizadevati. Lahko pa samo čakamo in gledamo, kam nas bo prihodnost peljala.

Pravite tudi, da je oblikovanje preveč pomembno, da bi ga prepustili samo oblikovalcem. Je politični sistem tudi lahko stvar dizajna?

Vse je lahko oblikovano. Singapurska vlada si celo želi biti dizajniran narod (design nation*). Dizajniramo lahko socialne sisteme. Jaz sem večino življenja živel na Švedskem, kjer se ljudje zavedajo, v kako funkcionalnem socialnem kapitalizmu živijo. To je sistem, ki je zelo natančno in progresivno oblikovan. Zapišite, načrtujte vse od izobraževalnega sistema do logističnih poti. Novi politiki, ki bodo po mojem osebnem mnenju prišli na oblast, bodo imeli znanstveno ozadje, zavedali se bodo, da lahko skupaj artikuliramo prihodnost in s pozitivnostjo zgradimo odnose v družbi, ki bodo zapolnili luknje v njej. Marsikje se namreč srečujemo z visoko stopnjo neenakosti, kar ni prav. Ker nam tega ni treba.

Več iz rubrike

Komentarji: