Maribor so odprli v svet, bodo prinesli posel?
Ko je kanadsko-nizozemska skupina SHS Aviation marca letos objavila svoje poslovne načrte za mariborsko letališče, se je v polni Kazinski dvorani slišalo le živčno presedanje nejevernih udeležencev. Napoved, da bodo v lepo, a prazno letališče vložili 300 milijonov evrov in dali delo tri tisoč ljudem, se je spodletelih zgodb vajenemu občinstvu seveda zdela neuresničljiva. Lani je letališče Maribor sprejelo 9000, letos okoli 2000, v prihodnjem letu pa naj bi jih že bilo več kot milijon, slaba dva milijona potnikov pa naj bi imeli leta 2028. Od 20.000 ton prepeljanega tovornega prometa, ki ga načrtujejo v naslednjem letu, do 160.000 ton tovornega prometa leta 2028 se tudi zdi dolga pot. Ob tem novi upravljavci napovedujejo nov simulacijski center za prihodnje leto, ki naj bi v nekaj letih izvedel 10.000 ur šolanja. Center za reciklažo letal, hotel ...
Split je prvi korak na poti na luno
Vlagatelji, ki so za letos napovedali enajst novih letalskih povezav, so osmega avgusta naredili prvi korak, odprli so prvo letalsko progo v Split in Dubrovnik. Prva dva poleta sta bila sicer zelo slabo zasedena, a direktorica krovne pa tudi slovenske družbe SHS Aviation Gillian Yeung ni bila videti presenečena, še manj razočarana.
Vlagatelji, ki so za letos napovedali 11 novih letalskih povezav, so osmega avgusta naredili prvi korak, začeli so prve potniške polete v Split in Dubrovnik.
»Korak za korakom,« je bil njen najpogostejši odgovor na vprašanja, ali se jim ne zdi, da bo v Slovenijo, ki še zdaleč ni destinacija, zelo težko pripeljati takšno število potnikov. Maribor ima po njenem mnenju ogromno prednosti, strateško lego in čudovito naravo. »S povezavami, ki jih imamo v Aziji, in izkušnjami v turizmu vam ni treba nič skrbeti. Naredili bomo destinacijo in sem bomo vozili ljudi iz vsega sveta,« je suvereno dejala. O številkah in datumih, prav nobenih, ni hotela govoriti. Trenutno je v Mariboru 50-sedežni turbopropelerski Fokker 50, kakršne ima VLM Airlines v lasti šest in ki trenutno tudi že iz Italije na Hrvaško letijo pod slovensko licenco AOC. Že oktobra naj bi bil po njenih besedah v Mariboru prvi airbus, v načrtu pa je, da bi bilo v Sloveniji registriranih šest airbusov 320-200 ter petnajst airbusov 330-200. Kam in kdaj bo z njimi mogoče poleteti, ni natančno znano, iz poslovnega načrta pa izhaja, da se bodo dalmatinski letalski povezavi še letos pridružili leti v Beograd, Podgorico, Berlin, Barcelono, Hamburg, London, Zürich ter v tri azijska mesta. Prihodnje leto, ko bodo po napovedih podaljšali vzletno-pristajalno stezo s sedanjih 2800 metrov najprej na 3300 in nato na 3800 metrov, pa še številne druge tudi medcelinske povezave.
Posel z rusko pošto daje upanje
Ali se bodo vsi načrti uresničili, Yeungova ne ve, saj so uspešno vzpostavljene povezave odvisne od številnih dejavnikov, med drugim tudi od hitro spreminjajočega se poslovnega okolja. Glede na to, da je posel z rusko pošto že sklenjen, da je šolanje pilotov eden izmed trenutno zelo vročih in dobičkonosnih poslov, ter predvsem ob zavedanju, da se azijski srednji razred povečuje in vedno raje potuje ter na potovanjih tudi veliko zapravlja, njihovi cilji morda le niso tako preambiciozni, kot se zdi na prvi pogled. Leta 2016 se je delež kitajskih in drugih turistov v Sloveniji povečal za 28 odstotkov, podatki izvora turistov za leto 2017 še niso znani, smo pa zgolj junija povečali število nočitev za 22 odstotkov v primerjavi z letom prej. In za primerjavo, letališče v Gradcu, ki leti tako na Brač kot tudi v tista grška mesta, ki jih ima v načrtu v svoje linije vključiti VLM Airlines (blagovna znamka, pod katero letalske in turistične storitve skupaj razvijata belgijska družba SHS Antwerp Aviation in slovenska družba VLM Airlines), je leta 2016 prepeljalo 981.884 potnikov ter devet ton tovora.
Kako Maribor snubi Kitajce?
Iz Maribora je v mandatu sedanjega župana Andreja Fištravca na Kitajsko potovalo 20 delegacij.
Iz Maribora je v mandatu sedanjega župana Andreja Fištravca na Kitajsko potovalo 20 delegacij. Iz Kitajske v Maribor pa je doslej pripotovalo več kot 40 uradnih delegacij iz 11 mest in štirih provinc.
Iz Kitajske v Maribor pa je doslej pripotovalo več kot 40 uradnih delegacij iz enajstih mest in štirih provinc. V zadnjih letih je štajersko prestolnico obiskalo 50 investitorjev državnih in zasebnih podjetij. V zadnjem letu pa sta v Maribor na nogometno šolo prišli dve izmenjavi otrok iz mesta Wuxi, ki so v Mariboru preživeli dva tedna. Zgolj v prvih petih mesecih letos je v Mariboru prenočilo 1416 kitajskih turistov, to je petkrat več kot pred štirim leti. Samo letos v prvih petih mesecih so nočitve kitajskih turistov ustvarile približno 1.155.990 evrov prihodkov v Mariboru.
Kar zadeva naložbe v letališče, so na občini optimisti, saj so vlagatelji julija vložili pobudo za postopek spremembe prostorskega načrta občine Hoče - Slivnica, kar je nujni pogoj za izvajanje medkontinentalnih poletov. Na mariborski občini so nam pojasnili, da trenutno kitajski investitorji izvajajo postopke za več kot pet investicij, bodisi v nova podjetja ali pa v prevzem delujočih podjetij. Poleg tega pa so v igri še štirje investicijski projekti iz drugih držav, a več podrobnosti o tem na občini ne razkrivajo.
Za Kitajce si je treba vzeti čas
Ker imajo bogate izkušnje s kitajskimi vlagatelji, smo kabinet župana Fištravca prosili za nekaj nasvetov, kako prepričati vlagatelje iz te azijske velesile. Prvi nasvet je bil, da je treba poslovne odnose graditi in utrjevati dalj časa. Ko so ugotovili, da je zanimanje kitajskih podjetnikov usmerjeno zlasti v nepremičninske posle, logistiko, prevoze blaga in potnikov, investicije v razvoj, šport in izobraževanje ter tehnologijo, so na občini temu prilagodili tudi svoje delovanje. V zadnjem času se zelo povečuje zanimanje za trgovanje z vinom in živilskimi izdelki. Tudi temu se bodo na občini prilagodili. Čeprav vnaprej vedo, da vsak stik ali konkretno načrtovana investicija ne pomeni nujno posla, bodo na svoji poti vztrajali in ostali za tuje naložbe odprto mesto.
Več iz rubrike
3D tisk pozitivno vpliva na gospodarstvo
Najpogosteje 3D tisk proizvaja slušne aparate, protetične pripomočke in tekaške copate.
Bomo trajnost dosegli z jedrsko fuzijo?
Znanstveniki dosegli stabilizacijo jedrskega zlivanja, kar je dober znak za prihodnost