Manj tarnanja, več samozavesti, prosim!

23. edicija najpomembnejšega navtičnega sejma na Jadranu Internautica je predstavljala idilično okolje za slovenske gospodarstvenike, ki so dogajanje na morju z lahkoto prerisali na naše zavedanje o prihajajočih izzivih v državi. Ambient se je sam po sebi kar ponujal za natančno ilustracijo razmer in načrtovanje prihodnosti v naši družbi. Metafore in asociacije, s katerimi so govorci izrazili zanimiva mnenja, so tudi udeležencem okrogle mize dale veliko misliti o našem pogledu na uspeh, bogastvo in državno politiko.
O tem so v okviru dogodka Kam in kako pluje Slovenija razglabljali Jure Ristič in Zdravko Poljašević iz podjetja Xaurum, Jurij Korenc, ustanovitelj navtičnega sejma Internautica, Joc Pečečnik, ustanovitelj skupine Elektronček in igralniškega podjetja Interblock, Lovro Peterlin, član uprave A1 Slovenija in predsednik sekcije mladih menedžerjev Združenja Manager, Saša Mrak, izvršna direktorica Združenja Manager, ter Robert Sever, direktor Združenja za promet pri GZS.

Slovenija je najboljša država na svetu, a čaka na pravi veter

Joc Pečečnik je pogovor o plutju slovenske jadrnice odprl z izjavo, da je Slovenija ena najbogatejših držav. »V zadnjih 25 letih sem videl več kot 120 držav in v nobeni nisem videl tako veliko ljudi, ki živijo dobro. 50 odstotkov najlepših zasebnih bark na Hrvaškem je slovenskih, čeprav jih je veliko registriranih v drugih državah.«
Robert Sever se je z njim strinjal, saj smo deležni visoke gospodarske rasti, izvoz se povečuje in napovedi so izredno dobre. Zdaj je pravi čas, da nabiramo moči in zaloge, ki nam bodo pomagale v obdobju suhih krav.

Lovro Peterlin iz A1: »Slovenci v resnici nismo priden narod. Smo lenobni in inteligentni, zato smo tako inovativni. S kančkom samozavesti bi lahko postali Silicijeva dolina.«

V slabih časih nam bodo prav ti »sladkorčki« pomagali prebroditi največje težave pri morebitnem zmanjšanem izvozu, slabši produktivnosti podjetij in splošnem gospodarskem upadu. Takrat nas ne bosta držala pokonci slovenski optimizem in pozitivna naravnanost, pove Jurij Korenc. »Naša mentaliteta nam ni v prid, kvečjemu nam škodi. Možnosti in bogastva imamo veliko, a jih nočemo upravljati.« Eminentni gostje so se strinjali, da na upravljavskih stolčkih prepogosto sedijo napačni ljudje in zaradi tega nimamo pravega menedžmenta države. Slovenski voditelji so slabi prodajalci dobrega blaga, se je slišalo. »To se odraža v vseh segmentih države in po mojem mnenju so prav zaradi tega ljudje negativni, apatični in se ne udeležujejo volitev.«
Med iskanjem dobrih idej in rešitev za slovensko javnost je tudi Zdravko Poljašević Slovenijo označil kot zelo aerodinamično, a premalo aktivno na več področjih. »Slovenska jadrnica čaka na pravi veter, ljudje na krovu pa smo apatični. Samo gospodarstvo ni motor države, mi, ljudje nakazujemo smer poti.« Predstavnika Xauruma iz Zavoda Aueresco želita povečati proaktivnost z novim projektom v obliki državne pobude za udeležbo na volitvah. »Pred volitvami bomo državljane pozivali, da uveljavijo svojo pravico in voljo. Če se bo volitev udeležilo več kot dve tretjini državljanov, se zavezujemo, da bomo ustvarili denarni sklad za mlade in jih za participacijo nagradili. Jadrnica brez vetra se ne bo premaknila in le s skupnimi močmi ga bomo lahko ustvarili sami.«

Na slovenski barki, ki ima neverjetne potenciale, namreč sedi veliko pridnih, pametnih in iznajdljivih ljudi, a njihova težava je prav ta, da sedijo. Pečečnik ni eden izmed njih in zato je Slovenijo označil kot najboljšo državo na svetu. »Nisem še videl bolj urejene in čiste države, v kateri večina ljudi živi dobro, saj jim država ponuja brezplačno šolanje, javne zdravstvene storitve in drugo pomoč ter naravne lepote, ki jih zadnje čase na veliko občudujejo tudi vse večje število turistov. Edina naša težava je stalno pritoževanje in negativne diskusije.«
Ko bomo začeli investirati v prave ljudi, bomo z lahkoto zapluli na odprto morje. Priprave za prihodnost so nujno potrebne. »Vsi, ki so živeli daljše obdobje v tujini, vedo, da je situacija tukaj fantastična,« je dodal Lovro Peterlin.
Saša Mrak je priložnost izkoristila za opozorilo problematike bega možganov, ki ni tako nedolžna. »Resno moramo začeti vlagati v ljudi in kader, drugače bodo pobegnili v tujino. V obdobju krize in leta po njej smo bili osredotočeni na splošne rešitve gospodarstva, iz tega smo se tudi vsi veliko naučili, prisiljeni smo bili, da se začnemo bolj aktivno ukvarjati z ljudmi. Dobrega kadra nam primanjkuje – mladi odhajajo, a se ne vrnejo. Na leto se iz Slovenije odseli približno skupno petnajst tisoč ljudi, od tega več kot 30 odstotkov visoko ali višje izobraženih. Prav ti bi lahko ustvarjali višjo dodano vrednost, večjo produktivnost, pri kateri smo 20 odstotkov pod evropskih povprečjem. Nekonkurenčni smo. Iz tega izhajajo davčne obremenitve, s katerimi nismo zadovoljni ne delodajalci ne delojemalci.«

Pravijo, da smo Slovenci priden narod, pa vendarle večina svetovnih uspešnic in inovacij prihaja iz tujine, na primer iz Silicijeve doline, Kitajske. Tu se poraja vprašanje, ali imamo dovolj domačega znanja, ki ga znamo aplicirati v prakso, in ali imamo prave ljudi na pravih mestih. Peterlin pravi, da Slovenci v resnici sploh nismo priden narod, smo pa zelo iznajdljivi. »Smo lenobni in inteligentni, zato smo tako inovativni. S kančkom samozavesti bi lahko postali Silicijeva dolina.«
Pečečnik vidi težavo tudi v tem, da si vsi mladi, ki se pripravljajo na vstop na trg delovne sile, želijo postati lastniki, direktorji in menedžerji, primanjkuje pa nam delavcev. »Na določene razpise se ne prijavi niti ena oseba in to je bolj skrb vzbujajoče! Če mladi na začetku kariere ne dobijo dobre službe, ustanovijo startup ali gredo v tujino. Seveda so tam plače višje, Slovenija je premajhna, da bi bila konkurenčna Avstriji ali Nemčiji, naše tržno gospodarstvo je staro le 25 let.«

Saša Mrak, izvršna direktorica Združenja Manager: Resno moramo začeti vlagati v ljudi in kader, drugače bodo pobegnili v tujino.

Direktor Združenja za promet pri GZS je s prve roke povedal, da je pridobitev kadra velika težava. »Beg možganov je huda problematika, a kader je na splošno podhranjen. Na razpis za skladiščnike se ni prijavil nihče! Izčrpali smo tudi balkanski bazen, ne vemo, kaj storiti, da okrepimo gradbeništvo.« Vprašanje blaginje naroda je kar pomembno, ker višina plače ni vse. Ljudi je treba seznaniti, kakšno je življenje zunaj meja, se je slišalo iz publike. Kljub temu da se ne moremo primerjati s Silicijevo dolino, se borimo za isti kader. »Odstotek najboljših na svetu dobi službe na Googlu, Facebooku, Linkedinu. Imamo možnost boja za talente, a ta je vse težji, saj ne tekmujemo več samo s slovenskimi podjetji, temveč tudi z globalnimi, ki so privabili naše najboljše. Korporacije, kot so Google, Linkedin in Facebook, »vzamejo« odstotek najboljših talentov na globalni ravni in nam, če imamo srečo, ostane vsaj zgornja tretjina. Okolje pri nas je res nespodbudno, a se moramo boriti, kadre je treba negovati,« je dejal Peterlin.

Ne le bitka za talente, gre za nacionalni ponos

Moramo znižati davke? Uvesti socialno kapico? Obdavčiti premoženje? Kakšne so rešitve in boljši marketinški prijemi za našo državo? Se bomo pustili »pojesti« tujim lastnikom? Predlogov od vlade in gospodarskih organizacij je veliko, pove Mrakova. »Začeti jih moramo uresničevati čim prej.« Hiter pogled na Obalo pove, da tujci tudi nad slovenskim imetjem prežijo kot jastrebi. Pa je tuji lastnik res najboljši gospodar? Korenc je podal primer podjetja Greenline, ki se ukvarja z izdelovanjem plovil in imajo veliko boljše poslovne rezultate, odkar je njegov lastnik Rus; ta je prevzel in nadaljeval proizvodnjo plovil nekdanjega velikana Seaway pred dobrima dvema letoma. »Ne vem, ali je to pravilo ali naključje, a prevzemov je ogromno. Ljudje, ki vodijo državo, morajo biti odgovorni. Moramo se postaviti zase.«
Če bi državo vodili ljudje z več podjetniške žilice, bi bila morda Slovenija tista obljubljena dežela, v katero se zgrinjajo množice mladih. Delo na domačih tleh bi morala biti vrednota, a politiki slovenskega trga dela ne prodajajo dobro. »Smo polnopravni člani EU, v kateri je 500 milijonov prebivalcev, bazen je velik, a že zgodovina govori o nekakšni hlapčevski kulturi Slovencev. To ni prav. Na tej točki ne govorimo o nacionalizmu, ampak o zavedanju in nacionalnem ponosu, ki nam ju definitivno primanjkuje. Čez lužo ljudje stojijo v dolgih vrstah, še preden se odprejo volišča, tu pa je udeležba porazna,« poziva Korenc državljane.

Jurij Korenc, ustanovitelj navtičnega sejma Internautica: Naša mentaliteta nam ni v prid, kvečjemu nam škodi. Možnosti in bogastva imamo veliko, a jih nočemo upravljati.

Udeležba na volitvah in referendumih je vsako leto nižja in to kaže na našo pasivnost. Joc Pečečnik je slovenski boj za lepši jutri pokazal z lastnimi izkušnjami s projektom Bežigrajski stadion. »Od države sem kupil napol propadajoč objekt, ki sem ga želel prenoviti z denarjem, ki sem ga zaslužil v tujini, a projekta še vedno niso potrdili. Ideja je lepa, z njo bi ohranili ne le kulturno dediščino, ampak tudi kaj zaslužili. Kdo je moj nasprotnik? Zakaj zavirajo moj projekt? Imel sem podporo več ministrov, a projekt stoji, še vedno niso uredili papirjev. Vlada očitno ne vlada. Lastno zgodbo lahko primerjam z referendumom o drugemu tiru, tudi tega namreč podpira skoraj vsa država, a potem nastopi en človek in zruši vse. Kako je to mogoče? Kje je boj?« Sever je referendum o drugem tiru označil kot farso in poudaril, da logisti čakajo nanj že več let. Izgubili bomo od dve do tri milijarde, če še nekaj let ne bo zgrajen. »Takšne stvari se ne bi smele dogajati.«
Govorci na okrogli mizi so nad določenimi državnimi politikami in prebivalci resnično razočarani, saj je potencial Slovenije velik. In ker verjamejo vanjo, so potrdili, da se bodo zavzemali za več neformalne iniciative. Iz publike se je na koncu pogovora že slišala iskrica, kako bi radi organizirali elektronske volitve, ki bi morda pripomogle k večji udeležbi, in tako bi lahko skupaj usmerili pot slovenske jadrnice proti slavoloku zmage.

 

---

TRETJE OKO: Sponzor okrogle mize sveta kapitala Zavod Auresco, ki se ponaša z zanimivim projektom in kriptovaluto Xaurum

Direktor Zdravko Poljašević

Veliko ljudi v sodobnem svetu kot hitro pot do zaslužka in splošne rasti vidi nove tehnologije, kot so digitalne valute, a previdnost ni odveč. Ta svet ima svoje zakonitosti in povečano tveganje. Prav zaradi teh dvomov smo razvili lastni projekt, ki se od običajnih razlikuje tako, da rešuje probleme fiat denarja. Rešitev je zasnovana na izdaji digitalne valute, ki ima v ozadju zlati standard. Cena je odvisna tako od povpraševanja po valuti kakor od vrednosti zlatih rezerv. Pri tem je dodal, da si z zavodom prizadevajo, da ne bomo za seboj pustili opustošenega finančnega sveta, ampak ga želijo popeljati v lepše čase. Zlato je edini nosilec vrednosti, ki je skozi leta obdržal svojo kvaliteto. Njegova vrednost ne narašča glede na njegovo redkost, ker na trgu iz rok v roke prehaja le slabih deset odstotkov fizičnega zlata, vse drugo je papirnato zlato, certifikati, ki nimajo podlage v zlatu. Čutimo odgovornost do tistih, ki prihajajo za nami, in zato smo oblikovali mehanizem, ki ga je tudi Forbes izpostavil kot enega najbolj obetavnih kriptoprojektov letos.

---

Kavarna Zvezda posladkala okroglo mizo

Za dovršeno podobo okrogle mize je poskrbela ljubljanska Kavarna Zvezda, ki ni le pionir v ponudbi zdravih in slastnih slaščic, temveč tudi pravi trendsetter v ustvarjanju novih kavarniških ambientov v urbanem okolju. Vodi jo Urška Šefman Sojer, ki ji je od leta 1999 do danes med Ljubljano in Piranom uspelo odpreti že šest poslovnih enot. Za lepo poslovno gesto se uredništvo Sveta kapitala lepo zahvaljuje.