Manj lastnine, več znanja, nižji stroški

Krožno gospodarstvo je priložnost – za okolje in podjetja – ugotavlja vse več podjetij, državnikov, lokalnih skupnosti, držav in posameznikov. To so že pred 25 leti ugotovili v podjetju Favini, kjer že 250 let proizvajajo visokokakovostni papir, tudi za embalažo. »Odpadke drugih industrij s pomočjo napredne tehnologije uporabljamo že 25 let,« je na drugi mednarodni konferenci Circular Change v Ljubljani dejal blagovni menedžer podjetja Michele Posocco.

Začelo se je leta 1991, ko je obilno cvetelo morje. Blizu Milana, kjer imajo svoj obrat, je laguna. Trave v njej so odžirale kisik in s tem ogrožale živeča bitja v vodi. »Stopili smo skupaj in začeli pospešeno zbirati morsko travo, jo posušili in zmleli v našem papirnem mlinu,« je opisal zametke krožnega gospodarstva pri njih. Danes papir v 15 odstotkih bogatijo s kmetijskimi ostanki, ki so zamenjali morsko travo, saj je ta v novi okoljski zakonodaji opredeljena kot odpadek, teh pa ne smejo uporabljati. Kmetijske ostanke, ki so še vedno stranski produkt in ne klasificirani kot morska trava, prav tako zmeljejo in dodajo papirju namesto drevesne kaše. »Kot stranski produkt pri izdelavi papirja uporabljamo ostanke češenj, oliv, lešnikov, mandljev … Kašo uporabimo za izdelavo map in papirja za tiskanje.«

Peter Hajdu, izvršni direktor Cisca za južno in jugovzhodno Evropo: Eden od vodilnih proizvajalcev avtomobilov v Nemčiji je napovedal, da ne bo več služil s prodajo avtomobilov, temveč s storitvami mobilnosti.

V njihovem papirju je najti tudi ostanke pomaranč. Italija je največja proizvajalka oranž v Evropi. Na leto jih v pomarančni sok spremenijo milijon ton, je dejal Posocco. Kar 60 odstotkov te količine je potencialnega odpadka, torej 600.000 ton. Nekaj tega sicer uporabi kozmetična industrija, del konča kot biogorivo, iz oranž delajo tudi tekstilna vlakna, v Faviniju pa jih dodajajo papirju. V zadnjem četrtletju so prodali 150.000 ton »obogatenega« papirja. Vlak inovacij pa nima končnega vagona. Nazadnje so se povezali s slavnim proizvajalcem šampanjca Veuve Cliquet. »Prosili so nas, ali bi lahko izkoristili odpadke grozdja,« je povedal Posocco. In so ga. Embalažo za šampanjec izdelujejo iz papirja, ki ga je do 30 odstotkov narejenega iz tropin oziroma olupkov grozdnih jagod.

Podjetje Interface za izdelavo polovice preprog uporablja reciklirane ali biološke materiale. Družba Patagonia za izdelavo jaken kupuje recikliran material, poleg tega spodbuja večkratno uporabo in tudi popravila. Tako tudi v oglaševanju stavi na čustva, ki jih imajo ljudje do kakovostnih jopičev in doživetij z njimi.

Tržno nišo je v krožnem gospodarstvu našlo tudi podjetje Bundles v sodelovanju s proizvajalcem aparatov Miele. »Ponuja naročnino za kakovostne gospodinjske aparate, ki jih potem ne le popravljajo, ampak tudi reciklirajo. Uporabne dele kakovostnih aparatov porabijo v pokvarjenih,« je na konferenci razložila Melanie Seier Larsen, višja ravnateljica Boston Consulting Group.

luckyironfish.com

Storitev je vse pomembnejša tudi pri Philipsu, podjetju, ki je začelo proizvajati žarnice, danes pa ima v naboru tudi sesalnike, gospodinjske aparate, televizorje, vse bolj so vpeti tudi v medicinsko področje, je dejal Markus Laubscher iz Philipsa. Domislili so se »svetlobe kot storitve«. »Vse svetilke bodo digitalno povezane, lahko bomo komunicirali z njimi,« je povedal o inovaciji. Ljudje namreč danes želijo dobro svetlobo, kar je še posebej pomembno v zdravstvu, saj se s tem zniža tudi račun za električno energijo.

»Zakaj bi prodajali izdelke, če pa kupce zanima, kakšna je korist od njih oziroma kaj so zmožni narediti?« je vprašal Laubscher. Sedanji razvoj bruha vedno nove, boljše naprave, prejšnje različice ne dosežejo prave starosti, pa je že nekaj novega na trgu. »Najti bo treba pot iz tega. Naj Philips posodobi napravo, ki ste jo najeli, ko bo na voljo nova tehnologija,« predlaga. Tako se poveča zaupanje med proizvajalcem in uporabniki, poleg tega pa proizvajalec tudi ve, kaj uporabnik potrebuje. »O uporabi vemo vse in lahko naredimo bolje,« je še dodal Laubscher.

Škoti od kilta do ničogljične družbe

Pionirji krožnega gospodarstva so Nizozemci. Pod taktirko ustanovitelja in uspešnega podjetnika Guida Braama nedaleč od Amsterdama raste »krožna dolina« – Circular Valley. Braam je priznal, da se je motil o prvotni ideji krožnega gospodarstva, ki naj bi ga vodili podjetniki brez vmešavanja države: »Ugotovil sem, da je sodelovanje vseh deležnikov ključno za uspeh.«

Da lahko projekti krožnega gospodarstva res zaživijo, je treba narediti temeljito analizo, kakšen vpliv bo projekt imel. »To je najlažji del, saj temelji na podatkih, ki so dostopni,« je pojasnil. Težje je iskanje partnerjev pri projektu in investitorjev.

Christiaan Kraaijenhagen, ustanovitelj organizacije Innoboost: Ne bi smeli tekmovati za večji kos pite, temveč sodelovati zato, da spečemo večjo pito. Krožno gospodarstvo se začne z vodenjem. Kdo vodi? Vsak sebe.

To so ugotovili tudi Škoti, a jih to ni odvrnilo od namere, da bodo živeli v ničogljični družbi. Za navdih so se ozrli kar h kiltu, tradicionalnemu moškemu krilu, ki je večno. »Kupiš enega, ki je večen, saj je sešit tako, da je ravno prav velik, ko si mlad in vitek, pa tudi takrat, ko se razširiš okrog pasu,« je razložil Iain Gulland, direktor organizacije Zero-Waste Scotland, ki je letos dobila nagrado za najboljšo krožnogospodarsko prakso.

Škoti, ki do zadnjega uporabijo tudi ostanke hrane – kulinariko so tako izpopolnili, da so ostanki hrane v resnici postali nacionalna jed – so analizirali industrijske sektorje in ugotovili, da se v vsakem skriva potencial za krožno gospodarstvo. »Industrija hrane in pijače – proizvodnja viskija, piva in rib – bi z modelom krožnega gospodarstva lahko prihranila od 600 do 800 milijonov evrov na leto. Če bi se bolj poglobili v predelavo, bi prihranili 500 milijonov in ustvarili okoli 5000 novih delovnih mest. Prihranil bi lahko tudi sektor plina in nafte, če bi ponovno uporabil določeno opremo. S temi koraki bi letne emisije ogljikovega dioksida zmanjšali za 11 milijonov ton,« je visoke številke nanizal Gulland.

»Če bi v vse projekte vključili še potrošnike, bi bili prihranki še večji,« je dejal. Glede na javnomnenjske ankete so Škoti navdušeni nad idejo. Kar 70 odstotkov jih je dejalo, da bi z veseljem kupovali reciklirane stvari – od naprav do oblek. »Krožno v celovitem pomenu, ki ni le skrb za okolje ali nižji stroški gospodarstva, prehaja v mainstream,« je ugotavljal Gulland.

Železna riba

Christiaan Kraaijenhagen, ustanovitelj organizacije Innoboost, je kot enega najboljših krožnih projektov opisal preproste železne ribe, narejene iz lokalnih odpadkov, ki se skuhajo v vodi ob pripravi običajne hrane, pri veliko afriških otrocih pa so tako odpravili pomanjkanje železa v krvi. »To je dokaz, da lahko nastajajo nova delovna mesta ob hkratnem varovanju okolja,« je dodal in poudaril, da sodelovanje spodbuja inovacije.

Neto gospodarsko korist prehoda v krožno gospodarstvo je ocenil na 1,8 bilijona evrov do leta 2030. »Ne bi smeli tekmovati za večji kos pite, temveč sodelovati zato, da spečemo večjo pito. Krožno gospodarstvo se začne z vodenjem. Kdo vodi? Vsak sebe. Ni pomembno, ali smo majhni ali veliki, pomemben je namen oziroma to, ali smo pripravljeni sodelovati,« je rekel Kraaijenhagen.

Zatika se pri zakonodaji

Melanie Seier Larsen upa, da bo v prihodnosti več podjetij krožno gospodarstvo videlo kot prioriteto, in ne le kot stransko dejavnost. Povedala je, da se trudijo namen dejavnosti podjetij svojih klientov spreminjati tudi s pomočjo agencije BrightHouse.

Viziji in želji po več »krožnega« pa ponekod stoji napoti zakonodaja, je opomnila pravnica Ana Grabnar iz odvetniške pisarne Rojs, Peljhan, Prelesnik & Partners. Opozorila je, da trenutna slovenska zakonodaja ne spodbuja krožnega gospodarstva in da zbirajo ideje iz drugih držav, na temelju katerih bi lahko zgradili temu primerne smernice. Trenutno se osredotočajo na ravnanje z odpadki na primeru podjetja Aquafiul, ki ima precej težav pri uvozu in kakovosti odpadkov. »Enkrat je odpadek odpadek, drugič pa je v zakonodaji omenjen kot materialni vir,« je razložila primer.

Nova, strožja okoljska zakonodaja je lahko precejšnja ovira krožnemu sistemu. V deset let starem aparatu, ki bi ga lahko posodobili ter dali znova v uporabo, so lahko vgrajene snovi, ki so bile nekoč dovoljene, danes pa niso več.

Laubscher je opozoril na še eno težavo. Nova, strožja okoljska zakonodaja je namreč lahko precejšnja ovira krožnemu sistemu. »Aparat, ki je star deset let in bi ga radi posodobili ter dali znova v uporabo, ima lahko vgrajene snovi, ki so bile nekoč dovoljene, danes pa niso več. Poleg tega je stara oprema v nekaterih državah odpadek, teh pa ne smejo uvažati,« je povedal Laubscher.

Posocco pa je z enakim nezadovoljstvom poudaril, da v Italiji ne smejo več uporabljati morske trave, ker je postala odpadek. »Vendar se ne bomo ustavili,« je še zagotovil.

luckyironfish.com

Sodelovanje je nujno

Braam je povedal tudi, da je pri krožnem gospodarstvu ključno sodelovanje na mednarodni ravni: »Dobrodošli so znanje in izkušnje iz tujine.« Z logističnega vidika pa je izvedba lažja, če so partnerji v projektu ljudje in podjetja, ki so lokacijsko blizu izvajalcu projekta, je dodal. Pritrdil mu je Gulland, ki je dejal, da na Škotskem tega projekta ne bi mogli nikoli izvesti, če mu ne bi bili naklonjeni vsi deležniki: »To je timsko delo, kjer se učimo tudi od ljudi. Krožnega gospodarstva ne moreš vzpostaviti sam.«

Seier Larseenova je pri tem dejala, da smo v Sloveniji še na začetku poti. Nizozemska in Skandinavija sta že precej pred nami, to se vidi že v življenju in delu ljudi. Meni, da za prehod zakonodaja ni tako pomembna, prva je sprememba načina življenja. »Če krožna pot koristi vsem, bomo sodelovali, če ne, ne bomo,« je opozorila.

Slovenija mora zraven

Še pred konferenco Circular Change so zeleno in digitalno v krožno povezovali na AmChamovem poslovnem zajtrku. Udeleženci so se strinjali, da moramo Slovenijo postaviti na zemljevid ne samo kot zeleno referenčno državo v digitalni Evropi, ampak tudi kot vodilno državo na krožni platformi.

Maja Johannessen, odgovorna za vlade in mesta v Fundaciji Ellen MacArthur, je povedala, da povprečni evropski avto 92 odstotkov časa stoji, 31 odstotkov hrane, ki jo pripravimo, propade, povprečna pisarna pa je neuporabljena od 50 do 65 odstotkov časa, tudi v delovnem času. »To so vse gospodarske priložnosti. Cenovna tveganja, tveganja oskrbe in regulatorni trendi ter nove delitvene sheme, kulturne izmenjave in urbanizacija, vse to poganja spremembe. To so priložnosti za nove poslovne modele,« je dejala Johannessenova in dodala, da imamo v Sloveniji veliko dobrih primerov v praksi, o katerih je treba govoriti. Kot primer pa je navedla dansko družbo Vigga, ki proizvaja zelo kakovostna oblačila za otroke in se je zaradi poplave cenenih oblačil znašla v težavah. Nov model je naročnina. Ena oblačila si izmenja deset družin, preden gredo v predelavo. »Sistem se je razširil že čez meje Danske. Potrebo uporabnika so postavili v središče poslovnega modela,« je povedala Johannessenova.

Janko Kramžar, direktor Snage, je povedal, da je bila Snaga še pred 15 leti transportno podjetje za odpadke, danes pa odpira vprašanja o odgovorni potrošnji.

luckyironfish.com

V Barceloni pa so nehali odvažati smeti iz nepolnih zabojnikov. To dinamiko, zlasti sprotno prilagajanje poti tovornjakov, omogočata tehnologija in internet, je povedal Peter Hajdu, izvršni direktor Cisca za južno in jugovzhodno Evropo. »Vsak zabojnik za smeti je opremljen s senzorji, ki po spletu sporočajo, kako poln je zabojnik. Polpraznih smetarskih vozil ne pridejo izpraznit, le polna,« je opisal primer.

Hajdu nasploh meni, da je splet verjetno ena najpomembnejših sprememb človeštva, »naša ekonomija se premika od lastnine do znanja, informacije«. Največji ponudnik nastanitev Airbnb namreč nima nobene hotelske sobe. V splet je povezanih tri milijarde ljudi, še tri milijarde pa jih bo kmalu. »Eden vodilnih proizvajalcev avtomobilov v Nemčiji je že napovedal, da ne bo več služil s prodajo avtomobilov, temveč s storitvami mobilnosti. Manj ko je lastnine, manj je nepotrebnih stroškov,« je sklenil Hajdu. 

Ambiciozna Slovenija na krožnem zemljevidu

luckyironfish.com

V Sloveniji je ogromno priložnosti za krožno gospodarstvo. Predstavnik Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) Attila Turos je na drugem delu konference, ki je potekala v Mariboru, predstavil Globalno pobudo tega gospodarskega združenja za prehod v krožno gospodarstvo (Global Circular Economy Initiative), ki jo vodi in v okviru katere postavljajo našo državo za enega najpomembnejših zgledov celovitega krožnega prehoda. Poudaril je, da je Svetovni gospodarski forum letos že tretjič podelil svetovno nagrado circulars, namenjeno krožnim prebojnikom. V zadnjem ciklu izbora je bila Slovenija na četrtem mestu po številu prijav in na prebivalca nesporno na prvem mestu.

Turos je med slovenskimi podjetji posebej opozoril na Valtex. Da je Slovenija na dobri poti, kar zadeva krožno gospodarstvo, je potrdil tudi premier Miro Cerar.