Mamice ob nedeljah ne smejo več delati v trgovinah

Prodajalke v trgovinah z oblačili imajo ta čas polne roke dela. Prodati poskušajo še zadnje kose lanskih kolekcij in obenem že izpolnjevati prodajne načrte za pravkar v trgovino dostavljene spomladanske kolekcije. Prodajni načrti so neusmiljeni, potrošniki pa vse pogosteje zaradi obilice dela med tednom raje nakupujejo čez vikende. Ob sobotah in nedeljah v Ljubljano pride tudi več turistov, zato zaprtje trgovin tam ob nedeljah ne pride v poštev. Nova pravila glede dovoljenega števila nedelj, ki jih zaposleni v trgovinski dejavnosti lahko preživijo na delovnem mestu, niso vsem pogodu in marsikje imajo zaradi njih več težav kot pa dobre volje. Zaposleni so nezadovoljni, ker ali ob nedeljah ne smejo dežurati in s tem povečati svojega prihodka ali ker morajo zdaj delati skoraj vse sobote v mesecu. Delodajalci pa za sobote niso dolžni izplačati dodatka, saj ta po zakonu pripada le za nedeljska in praznična dežurstva.

V službo v nedeljo samo 15-krat na leto

Po aneksu h kolektivni pogodbi, ki je začel veljati prvi dan letošnjega leta, lahko delavec dela največ 15 nedelj v letu, a ne več kot dve na mesec, urna postavka mora biti, enako kot doslej, višja za 100 odstotkov. Pred tem je lahko delavec delal 26 nedelj na leto. Ob nedeljah delodajalci nikakor ne smejo razporediti delavcev, ki imajo otroke, mlajše od treh let, nosečnic in mater z do leto dni starim otrokom oziroma tistih, ki še dojijo, ter enega od staršev s hudo bolnim otrokom ali otrokom s telesno ali duševno prizadetostjo, ali tistih, ki živijo sami z otrokom in skrbijo za njegovo vzgojo in varstvo. Pred tem je bilo to mogoče, če so delavci delodajalcu podali pisno pobudo. Aneks je to odpravil, ker naj bi se bo zapisih Zveze svobodnih sindikatov Slovenije dogajalo, da so delodajalci delavce prisilili k takemu podpisu z grožnjo z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, če tega ne bi storili.

Hofer: Z novim sporazumom med socialnimi partnerji se ne strinjamo, saj delno omejuje interese zaposlenih. Pomanjkanje delovne sile ob nedeljah bomo reševali s študenti, česar doslej nismo počeli.

Vodja ene večjih trgovin z oblačili, katere ime hranimo v uredništvu, nam je zaupala, da odzivi zaposlenih niso bili pozitivni. »Predvsem mlade mamice, ki jih je v našem podjetju precej, niso bile zadovoljne z novim aneksom. Nedeljsko delo jim namreč prinese višji dohodek, saj si v našem podjetju za nedeljska in praznična dežurstva plačan 200 odstotkov in ne samo dodatnih 100. Nekatere so hotele dati pisno izjavo, da bi lahko delale prostovoljno, vendar po novem to ni več mogoče. Tudi drugi redno zaposleni niso bili ravno zadovoljni iz enakih razlogov. Mislim, da je bil to le trenutni šok in da so se ljudje sprijaznili z nastalo situacijo in so po drugi strani veseli, da so ob nedeljah prosti. V našem podjetju je veliko mladih žensk, mladih mamic in tudi bodočih, kar nam precej otežuje delo pri razporejanju. Še večji problem nastane pri vodstvenih položajih, ker mora biti ena od vodij dežurna ob nedeljah, ob 15 delovnih nedeljah na leto pa jih hitro začne primanjkovati. Smo pa na račun te spremembe študentom povišali urno postavko, da bodo raje delali ob nedeljah, kar pa je tudi prednost novih pravil,« nam je dejala.

Pexels

Nezadovoljni tudi zaposleni v Hoferju

Kako so se prilagodili novim pravilom, smo povprašali tudi trgovce z blagom široke potrošnje. V Lidlu, kjer so delavci v prodaji zaposleni za krajši delovni čas, nimajo težav pri načrtovanju ekip v trgovinah in se z obstoječimi kadri lahko prilagajajo spremembam kolektivne pogodbe, ne da bi morali okrniti odpiralne čase poslovalnic ob nedeljah. Imajo pa tudi interno pravilo, ki dopušča največ pet delovnih dni na teden, kar v praksi pomeni, da zaposleni, ki dela v nedeljo, v tistem tednu dela le še štiri preostale dni, in tako nedeljsko delo ni dodaten dan k delovnemu tednu, so nam pojasnili.

Tudi v Hoferju zaradi novih pravil ne bodo zapirali poslovalnic ob nedeljah. Nemoteno delo bodo zagotavljali s študentskim delom, česar doslej niso počeli. »Z novim sporazumom med socialnimi partnerji pa se sicer ne strinjamo, saj delno omejuje interese zaposlenih. Nove omejitve dela ob nedeljah namreč nepravično omejujejo tiste posameznike, ki si želijo delati več nedelj, kot dovoljuje nov sporazum. Nezadovoljstvo z omenjenim prepoznavamo tudi pri naših sodelavcih v prodaji. Sicer pa pri razporeditvi na delo dosledno upoštevamo zakonodajo in določila kolektivne pogodbe, hkrati pa urnike dela naših sodelavcev oblikujemo tudi po načelu kolegialnosti,« so nam pojasnili.

Mercator bo nekatere poslovalnice ob nedeljah zaprl

Mercator, največji trgovec pri nas, pa, v nasprotju s preostalimi, brez zapiranja določenih trgovin ob nedeljah ne bo zmogel zadostiti novim pravilom. »Na lokacijah, kjer ugotavljamo, da ni dovolj zaposlenih za organizacijo dela ob nedeljah, so določene prodajalne ob nedeljah zaprte, kadre in kupce pa preusmerjamo v enote, ki so odprte.

Mercator: Prepričani smo, da bi socialni partnerji na ravni panoge z dialogom lahko hitro dosegli ustrezen dogovor, ki bi ščitil kategorijo zaposlenih, ki so starši otrok do tretjega leta starosti, hkrati pa jim omogočal, da tisti, ki to želijo, delajo ob nedeljah.

Poseben izziv so mesnice in ribarnice, saj je teh kadrov že dlje časa občutno premalo. Glede na dodatne omejitve in razpoložljivost kadra smo pripravili konkretne simulacije organizacije dela za leto 2018 in možno število odprtih prodajaln ter oddelkov. Mercator ima namreč najbolj razvejeno mrežo trgovin v Sloveniji in je v največ krajih po več Mercatorjevih trgovin, zato tudi ob nedeljah odprta Mercatorjeva trgovina ni prav daleč, vsekakor pa si bomo prizadevali, da bodo ob nedeljah odprte večje trgovine, ki preskrbujejo največ prebivalcev. Tudi v Mercatorju so prepričani, da bi socialni partnerji na ravni panoge z dialogom lahko hitro dosegli ustrezen dogovor, »ki bi ščitil kategorijo zaposlenih, ki so starši otrok do tretjega leta starosti, hkrati pa ji omogočal, da tisti, ki to želijo, delajo ob nedeljah«, so nam dejali.

Mlade mamice niso bile zadovoljne z novim aneksom. Nedeljsko delo jim namreč prinese višji dohodek, saj si v našem podjetju za nedeljska in praznična dežurstva plačan 200 odstotkov in ne samo dodatnih 100.

Vprašanje, ali so socialni partnerji izvedli anketo med zaposlenimi, da bi preverili, koliko je tistih, ki si želijo delati ob nedeljah, smo naslovili na Sindikat delavcev trgovine Slovenije (SDTS), a odgovora nismo prejeli. Po pogovoru s trgovkami v središču Ljubljane pa smo v treh različnih večjih trgovinah dobili enak odgovor: Zdaj zaposleni več delajo ob sobotah, študentje pa ob nedeljah. Se s tem obremenjenost delavk res zmanjšuje ali pa so zdaj čez vikend še več časa na delovnem mestu, ne da bi bile za to dodatno plačane? Od SDTS komentarja na to nismo dobili.

Omejitve po novem aneksu veljajo tudi za odprtje trgovin med prazniki. Trgovine morajo biti zaprte na 1. januar, 8. februar, velikonočno nedeljo in ponedeljek, na 1. maj, binkoštno nedeljo, 25. junij, 15. avgust, 1. november in 25. december. Za delo na preostale praznike delavci po novem dobijo 250 odstotkov višjo urno postavko. Omejitve na praznik in nedeljo ne veljajo za družinska podjetja, za bencinske servise in podobne dejavnosti zaradi javnega interesa ter za delavce, ki delajo v okviru zaključenega proizvodnega procesa, povezanega s trgovsko dejavnostjo, na primer pri pripravi hrane ali v lekarniški dejavnosti.