Majhni velikani

Le ta namreč (ne)posredno oblikuje narodno uspešnost, inovativnost, samoniklost, neodvisnost in odpornost na sovražne posege ter – to je ključno – določa, koliko najboljših podjetij bodo obdržali Slovenci, koliko bank, koliko čvrstega in doslednega pravnega reda in koliko ustavnega ponosa bodo razvili.
Ne le pravne afere in nepojmljive goljufije, temveč tudi dogodki svetovnega slovesa so dokaz, da pri nas elit nimamo in da odsotnost te skupine ljudi škoduje družbenemu in političnemu razvoju. Poglejmo primer: ko pišem ta uvodnik, se v Portorožu že nekaj dni mudi svetovno znana ne le jadralska, ampak tudi poslovna srenja. Marsikdo je pričakoval, da se bo na odprtju regate RC44 trlo velikih imen s slovenskega poslovnega sveta in da bodo ta konec tedna, ko bo prišel čas za merjenje moči na morju, njihove vrste le še močnejše. A ni bilo tako. Za druženje s svetovno poslovno elito v Sloveniji očitno ni bilo pretiranega interesa, ne v medijih, in kar je še bolj skrb vzbujajoče, ne v poslovnih krogih. Škoda, saj bi dogodek lahko izkoristili za mreženje in polaganje temeljev prihodnjih poslov po vsem svetu, za uresničitev nujne internacionalizacije in tržne diverzifikacije.
Mar Slovenci nismo pripravljeni na res velike poslovne zgodbe? Ne premoremo dovolj prostora na trgu in v naših glavah, da bi pri nas zrasli še kakšni podjetniški velikani? Bomo s svojo miselnostjo večno zapisani manjšim zgodbam, ki jim pritiče kvečjemu status pridnih (neambicioznih) dunajskih kočijažev? Seveda ni res, da pri nas ni zgodb o uspehu. Med malimi in srednje velikimi podjetji se skriva kar nekaj biserov, ki jih bomo spet predstavili v projektu Podjetniške zvezde. Tudi med velikimi se pišejo zgodbe o uspehu, denimo v novomeški Krki, nekoč slovenskem, zdaj švicarskem Leku, ali pa, denimo, v Petrolu … Vendar hkrati obstaja kar nekaj primerov, kjer se je izkazalo, da v Sloveniji nismo kos večjim zgodbam. Drugi tir, ki ga za nadaljnji razvoj potrebuje Luka Koper, je tako še vedno na ravni koncepta, na njegovem vznožju pa propada nekdanji prvak med slovenskimi dobavitelji avtomobilske industrije Cimos, ki je lani za 110.000 evrov prešel v italijanske roke. Na vrhuncu je na ravni skupine zaposloval več kot 7000 ljudi, danes več kot pol manj. Po tem, ko se je ohladilo partnerstvo s Panasonicom, je Gorenje začelo iskati novega strateškega partnerja. To bo s ponudbo 12 evrov za delnico očitno postal azijski velikan Hisense. Zatorej, pred nami je velika domača naloga in to je odgovor na vprašanje: Hočemo biti kljub majhnosti veliki? Začnimo takoj. Predlagam že prihodnjo soboto na okrogli mizi, ki Svet kapitala postavlja v središče mednarodnega navtičnega sejma Internautica v Portorožu. Toplo vabljeni.