Lov na Nezemljane se nadaljuje

Nasin Perseverance naj bi februarja letos pristal na geoloških ostankih rečne delte. Znanstveniki menijo, da gre za enega najboljših krajev na Marsu za iskanje znakov preteklega življenja.
 
Rover bo nazaj na Zemljo ponesel zanimive kamnine, da jih bodo znanstveniki lahko podrobneje analizirali. Slednje bi lahko vsebovale fosilizirane namige, da so v teh kamninah nekoč živeli mikrobi, menijo pri Nasi.
 
Drugi dve misiji na Mars - iz Kitajske in Združenih arabskih emiratov - bosta preučevali geologijo in ozračje Rdečega planeta, kar naj bi vplivalo na naše razumevanje preteklega življenja na Marsu.
 


Nasa planira letos izstreliti tudi svoj dolgo načrtovani vesoljski teleskop James Webb, ki bi znanstvenikom lahko pomagal zbrati več podatkov o Zemlji podobnih planetih okoli drugih zvezd.
 
Lov na inteligentno življenje, ki ustvarja radijske valove, še naprej išče dobro financiran projekt Breakthrough Listen. Kitajski radijski teleskop FAST (največji na svetu), pa namerava letos dostop do uporabe svoje tehnologije omogočiti mednarodnim znanstvenikom.

Med vrsticami

 
Iskanje življenja danes ni samo iskanje Zemlje 2.0 ali celo mikrobov na Marsu.
 
Znanstveniki spremljajo lansko odkritje, da v venerinem ozračju morda obstaja plin, ki bi lahko nakazoval življenje v oblakih planeta. Ta ugotovitev je razširila obseg iskanja življenja drugje.
 
Znani astronom Frank Drake je ocenil, da je v naši galaksiji približno 10.000 zaznavnih civilizacij.
 
Če je to drži, »si moramo ogledati nekaj milijonov [zvezdnih sistemov], da bi ga našli,« je za Axios dejal astronom Seth Shostak z inštituta SETI. Slednji pravi, da so raziskovalci vse bližje raziskovanju toliko Osončij.
 


Doslej se je lov na življenje zunaj našega planeta osredotočal le na skeniranje sorazmerno majhne količine neba z radijskimi valovi od drugod, znanstveniki pa so šele pred kratkim ugotovili, da ima večina zvezd okoli sebe planete.
 
LUVOIR in HabEx, dva predlagana vesoljska teleskopa, katerih gradnjo napoveduje Nasa, bi lahko označila in našla »novo Zemljo«, meni astrofizičarka Jessie Christiansen.
 
»To je sveti gral v smislu iskanja življenja, ker je to edino mesto, za katero vemo, da se je življenje zgodilo: na Zemlji podobnem planetu, ki kroži okoli zvezde, kot je Sonce,« pojasnjuje Christiansenova.
 
Znanstveniki so sicer že pred leti našli namige o možnem življenju na Marsu in potencialno vseljivih planetih, vendar se vedno zaplete pri iskanju trdnih dokazov.