Logistika pred vrati sprememb: Zmanjšati mora odvisnost od ljudi

Andrej Planina, strokovnjak za dobavne verige in IT tehnološke rešitve, zaposlen v Špici International, ki je bil pred dnevi gost webinarja Ekonomske fakultete, je za Svet kapitala pojasnil pet ključnih sprememb, ki jih je epidemija koronavirusa naplavila v dobavne verige in bi jih poslovni subjekti morali vzeti na znanje.

»Krize so vedno tudi trenutki, ki pospešujejo določene zadeve. Podjetja, ki so razmišljala, da morajo nekaj narediti, sedaj ugotavljajo, da morajo to zares tudi storiti. Oskrbovalne verige se bodo zato malenkost spremenile.« Kako?



»V zadnjem obdobju se je veliko lokalnih proizvajalcev preusmerilo od dobave trgovinam in gostilnam neposredno potrošniku na dom, ali preko lastnih dostavnih sredstev ali najetih kurirskih družb.  Morda bodo potrošniki ugotovili, da je to koristno in se bo takšen način obdržal.  Lokalni dobavitelji bodo morali poskrbeti, da bo hrana prišla na domove na učinkovit način. Torej potrebujejo podjetja razmislek o tem, kako zagotoviti podporo direktni dostavi na domove ali pa preko posrednikov, ki bodo prevzele to storitev po principu Wolta in Ehrane. Po drugi strani bodo morali dobavitelji poskrbeti za odgovorno dostavo tudi preko tretjih služb. Če bo podjetja dalo kurirski ali dostavljalski službi zabojček jabolk ali svežo pizzo, bo moralo poskrbeti, da je to kvalitetno in varno dostavljeno vse od prevzema do vrat potrošnika.«

Cenejša igrača iz Kitajske bo še vedno prva izbira
»Marsikdo govori, da bomo prešli iz globalnih v malo bolj lokalne oskrbovalne verige, ki so tudi bolj pod nadzorom. A to je po mojem mnenju pod vprašajem. Ko bodo potrošniki svoja življenja spet normalizirali, jih ne bo zelo zanimalo, ali je produkt lokalen ali pa prihaja od daleč, ampak bodo kupovali tisto, kar jim je cenovno dostopno. Tudi avokadu in ananasu se po mojem ne bodo odpovedali.  Če bodo izbirali med igračo narejeno v Sloveniji ali na Kitajskem, bo Kitajska toliko cenejša, da bo verjetno še vedno prva izbira. Morda več lokalne izbire od potrošnika lahko pričakujemo pri hrani, a ob tem, da bo posegal istočasno tudi po globalnih produktih.«

Čim bolj brezkontaktno
»Znotraj distribucije, logističnih podjetji in skladišč morajo zdaj še bolj skrbeti za varno delovno okolje in higieno med delavci. To pomeni čim manj premikanja, čim manj dotikov in čim več distance med zaposlenimi. Tudi zaradi tega se podjetja zdaj pospešeno ukvarjajo s  tem, kako čim bolj avtomatizirati in robotizirati skladišča.  Na to pa vpliva tudi pomanjkanje delavcev v logistiki, saj to panogo redko kdo vidi, kot svojo karierno odločitev. Odločitev za investicijo v robotizacijo nam zato lahko zelo pomaga, da lahko ohranimo raven storitve in zadostimo povpraševanju.  Poleg tega pa so ljudje tudi velik vir napak, pravzaprav največji in normalno je, da se podjetja želijo ukvarjati ne z odpravljanjem napak ampak z njihovim preprečevanjem.«



»Po mojem mnenju intenziteta ukrepov za preprečevanje okužb in varovanje delovne sile ne bo popustila, tudi ko grožnja epidemije ne bo več prisotna. Na voljo so rešitve, ki zaposlenemu, ki ima očitne bolezenske znake preprečijo vstop v podjetje z namenom ohranjanja zdravja ostalih zaposlenih. Tudi v odnosu do potrošnika je tovrstno zagotavljanje varnosti pomembno, saj si ti želijo biti gotovi, da so pošiljke in blago, ki se ga dotikajo, varne.«
 
Sledljivost nam zares ni bila pomembna
»O popolni sledljivosti smo veliko že govorili v preteklosti, a nam v resnici zanjo ni bilo zares mar, razen v primeru sveže hrane. A če bo prihodnost takšna, da nam bodo blago dostavljale tretje osebe in občasni dostavljavci, mora dobavitelj zagotoviti popolno sledljivost tudi v teh pogojih; torej ali je bil njegov paket dostavljen na pravo mesto, na pravo točko, na pravi način, ima potrdilo o dostavi in o tem, kakšna je bila komunikacija z naročnikom. Na drugi strani potrošnik želi vedeti, kdaj blago pride.  Potrošniki pričakujemo enako storitev dobave od manjših dostavljavcev, kot jo dobimo od večjih dostavljavcev, kot so DHL, UPS, Pošta Slovenije. Vsi bodo morali zagotovi popolno sledljivost, torej od trenutka prevzema pri dobavitelju do vrat potrošnika.  Ker tudi tisti, ki dobivajo blago v trgovine in skladišče, želijo vedeti, na kakšen način je bilo na poti obravnavano blago in kje se v določenem trenutku nahaja. Videli smo,  kaj se je dogajalo, ko so v kriznih časih države kupovale zaščitno opremo. V nekem trenutku je bil voznik na mejnem prehodu, potem na postajališču, potem pa se ni več javljal na telefon. To se ne sme dogajati, dobavitelj in kupec morata vedeti, kaj je resnična informacija in kje se blago nahaja.«



Sledljivost ni ne tehnološki ne inovacijski izziv
 »Tehnologija nam že omogoča takšno sledljivost, običajno gre za mobilne aplikacije preko katere tako pošiljatelj kot prejemnik dobivata informacije, kje se blago nahaja.  Na Špici smo naredili mobilno aplikacijo v povezavi z eno odprto logistično digitalno platformo, ki je narejena ravno z namenom, da je finančno primerna tudi za manjše dostavljalske službe.  Z njo lahko posameznik z enim kombijem zadosti zahtevanim normativom večjih dostavljalskih služb in se lahko vključi v večje oskrbovalne verige, da si zagotovi delo.«

Povečanje skupne porabe virov
»Vključevanje in sodelovanje je prišlo do izraza tudi v tem trenutku v Sloveniji. Potniški promet je namreč izjemno upadel, podjetja, ki se ukvarjajo s prevozom potnikov na letališča, ne obratujejo, nekaj deset ali sto kombijev stoji, hkrati pa podjetja, ki dostavljajo artikle preko spletnih trgovin nimajo dovolj vozil, da bi zadostila vsem naročilom. Ali ni logično, da bi angažirali ta vozila, ki sicer primarno služijo prevozu potnikov? Mislim,  da je to eden izmed normalnih razmislekov, ob tem, da se zagotovi kvaliteto storitev, tudi z že omenjeno sledljivostjo.«