Ljudje oblikujemo stavbe, potem te stavbe oblikujejo nas

Ljudje preživ­ljamo kar 90 odstotkov življenja v notranjih prostorih, pove harvardski profesor dr. Joseph G. Allen, avtor knjige Healthy Buildings: How Indoor Spaces Drive Preformance and Productivity.
»Medtem ko se borimo proti podnebnim spremembam, se posvetimo tudi vprašanju kakovosti notranjih prostorov, v katerih bivamo in delamo,« pobara na dogodku. »Evropejci si niti ne znate predstavljati, koliko ljudi v ZDA živi ali dela v prostorih brez naravne svetlobe in s slabim prezračevanjem.«



Profesor, ki mu je pred leti uspelo v študijski program vključiti več predmetov o zdravih hišah, se je z ekipo profesorjev lotil znanstvene študije stavb, ki so jih v ZDA zgradili v zadnjih 30 letih. Izraz sindrom bolnih stavb sega v zgodnja osemdeseta leta, ko se je začela množična gradnja in z njo krčenje notranjih prostorov, ki ne dihajo, problem pa ostaja še kako aktualen, saj je povsod po svetu gradnja stavbe z več okni dražja od gradnje stavbe, ki ima več sten. To pa prinaša posledice, kot so bolezni astma, alergije, bronhitis, spremembe na koži, bolniška odsotnost, manjše kog­nitivne sposobnosti, nižja stopnja občutka pripadnosti in varnosti, slabša koncentracija, manjša kreativnost in produktivnost, oteženo čustvovanje.



S trkanjem na vest vseh, ki ustvarjamo, bivamo ali službujemo v zaprtih prostorih, je profesor Allen odprl četrti Veluxov Simpozij o zdravih stavbah v veličastni stavbi Le Carreau du Temple v središču Pariza. Prisluhnila so mu slovita imena iz sveta arhitekture, notranjega oblikovanja, gradbeništva, medicine, znanosti in vladnih organizacij. Več kot 600 udeležencem z vsega sveta so na dvodnevnem dogodku Velux Days in Paris: Daylight Symposium in Healthy Buildings Day prikazali primere dobre prakse na področju gradnje pametnih in zelenih stavb, pri katerih imajo najpomembnejšo vlogo naravni elementi, kot so svetloba, zrak, primerna sobna temperatura. Ti namreč vplivajo na naše zdravje bolj kot zdravniki.

Kazalnik uspešnosti bo postal kazalnik zdravstvene učinkovitosti

Profesor dr. Allen je na simpoziju predstavil eksperiment Vpliv zelenih stavb na kognitivne funkcije, pri katerem so pod drobnogled vzeli nekaj poslovnih prostorov s skupaj 24 zaposlenimi in jim dva tedna dovajali večjo količino kisika s pogostejšim zračenjem, prenovili so ventilacijo in spremenili strukturo prostora. Ljudje so dokazano na delovnem mestu začeli razmišljati hitreje, spremembe pri njih so se dogajale izjemno hitro, saj so se znaki »okrevanja« poznali že v času eksperimenta.



Po njegovem mnenju bi morali strokovnjaki z več področij stopiti skupaj in izsiliti sodelovanje dveh disciplin, gradbeništva in zdrav­stva. Zazidano okolje z zaprtimi prostori (domovi, poslovni prostori, šole, bolnišnice, letala, laboratoriji) pogosto ni zdravo in to ne vpliva le na zdravje zaposlenih, temveč tudi zdravje podjetja, ko govorimo o pisarnah. V svoji knjigi pravi, da bo treba ključne kazalnike uspešnosti (key performance indicators) prevrednotiti v kazalnike zdravstvene učinkovitosti (health performance indicators), da bi bilo bolj jasno, v kakšnih razmerah zaposleni delajo in kako to vpliva na njihovo delo.

Razgled kot spodbuda k delu

Lisa Heschong, svetovalka in sodelavka pri Illuminating Engineering Society (ZDA), pa je dokazala, da sta pomemben dejavnik produktivnosti poleg dovoda zraka tudi primerna svetloba in razgled iz poslovnih in šolskih prostorov. V neodvisnem projektu, ki je nastal na njeno pobudo, je leta 2003 sodelovalo 105 zaposlenih v klicnih centrih, 201 raziskovalec in 9000 študentov. Vse udeležence so preučevali tako v zaprtih prostorih brez oken kot v sodobnih pisarnah s pogledom na naravo. Prvi so bili v sobah s pogledom v naravo za 7 do 12 odstotkov hitrejši pri delu s telefonom kot prej, raziskovalci so bili bolj osredotočeni na delo in so naredili za 10 do 25 odstotkov manj napak kot prej, pri študentih pa so se kognitivne sposobnosti izboljšale za 7 do 30 odstotkov, kar se je pokazalo predvsem pri matematiki in branju. Povedala je, da v ZDA kar dve tretjini delavcev nima pogleda iz pisarne in da delajo v popolnoma zaprtih prostorih, trend pa se lahko kaj kmalu razširi tudi v evropske in azijske države.

Pisarna kot v naravi

Raziskava, ki so jo izvedli World Green Building Council, International Well Building Institute in Human Spaces, je pokazala, kako pravzaprav vsi naravni elementi v pisarni izboljšajo zdravje, počutje in produktivnost. Ljudje, ki delajo v pisarnah z več naravnih elementov, spijo bolje in dlje – kar 46 minut dlje kot drugi. V poslovnih prostorih, v katerih so izboljšali naravno osvetlitev, sta se produktivnost in prodaja povečali za tri do 40 odstotkov, kreativnost pa za 15 odstotkov. Na delovnih mestih v zelenih pisarnah so zaposleni za 6,5 odstotka manj odsotni zaradi bolezni, njihovo razpoloženje pa je boljše v primerjavi z zaposlenimi v pisarnah s slabšo kakovostjo zraka ter manj dnevne svetlobe in zelenja. Dokazano doživljajo manj stresa, naravni elementi v pisarni pa imajo tudi več pozitivnih učinkov na srčno-žilni sistem in vid ter tvorbo vitamina D, serotonina, melatonina.


 

Prihodnost: kako bolne stavbe vplivajo na otroke?

V bolnih stavbah najbolj trpijo otroci, ki lahko posledice nezdravega življenjskega okolja čutijo vse življenje. Podjetje Velux je na simpoziju predstavilo letošnji barometer zdravih domov v Evropi. Izsledki, ki jih je povzel direktor David Briggs, vzamejo dih. Kar vsak tretji evropski otrok živi v slabih razmerah, to je skupaj 26 milijonov otrok. Enajst milijonov jih biva v prostorih, ki jim pušča streha ali imajo slabo izolacijo, več kot štiri milijone v stanovanjih s premalo sončne svetlobe, skoraj šest milijonov otrok živi v slabo ogrevanih prostorih in več kot 13 milijonov jih trpi zaradi zvočnega onesnaženja.



Težave nastajajo zaradi gradnje nižje kakovosti in slabših gradbenih materialov, prostorske stiske, poleg tega v marsikateri stavbi nekatera stanovanja nimajo dovolj dnevne svetlobe in svežega zraka. Posledice neustreznih bivalnih razmer, ki prizadenejo otroke, niso le bolezni, kot so bronhitis, astma, virusi, prehladi, ekcemi na koži, v akutnem in kroničnem stanju, temveč tudi precej zmanjšane kognitivne sposobnosti, koncentracija in ustvarjalnost, slabše počutje, manjša aktivnost, okrnjeno čustvovanje.

Vse našteto vpliva na njihovo izobraževanje, saj evropski otroci zaradi sindroma bolnih stavb vsako leto izostanejo od pouka kar 1,7 milijona dni, v Sloveniji skoraj pet tisoč dni. Raziskava pokaže, da imamo pri nas največ težav s primerno osončenostjo prostorov, sledi zvočno onesnaženje, manj težav pa je s prenizkimi temperaturami.



Briggs je končal pregled raziskave s pozivom k višjim standardom kakovosti notranjih prostorov, saj bi lahko pozitivno vplivali tudi na samo gospodarstvo Evrope. Pri prenovi domov, šol in drugih prostorov, v katerih se zadržujejo otroci, je treba poskrbeti za kakovostnejša okna, prijaznejše notranje temperature, boljše prezračevanje in zvočno izolacijo. V tem vidi tudi priložnost za izboljšanje zdravja in kakovosti življenja družbe, upoštevanje trajnostih politik in zmanjševanje neenakosti, prihranek denarja na dolgi rok in prehod na zeleno energijo.