Ljubljana: vzor krožnega gospodarstva v EU

Konferenco, ki jo je odprl podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans, je spremljal optimizem glede krožnega gospodarstva, saj je večina evropskih in tudi nekaj svetovnih prestolnic dodobra zagrizlo v te aktivnosti. Timmermans je poudaril, da je pomembno, da pri tem sodelujejo vse države sveta, od Kitajske do Kalifornije, saj se problem razteza na globalni ravni. Za še bolj uspešno krožno tranzicijo potrebujemo sodelovanje javnega in zasebnega sektorja ter drzne podjetniške pobude, ki imajo podporo civilne družbe, prav tako osveščene množice ljudi, ki omogoča učinkovito družbeno akcijo.

Razlika med trajnostnim razvojem in krožnim gospodarstvom

Na konferenci so izpostavili, da krožno gospodarstvo ni le nova floskula, temveč povsem prenovljena koncept in politika. Med konceptoma trajnostno (sustainability) in krožno gospodarstvo obstajajo namreč velike razlike. Medtem ko je prvi usmerjen k povečevanju osveščenosti potrošnikov in vseh udeležencev v verigah vrednosti, je drugi usmerjen predvsem k inovativnosti. Ta prinaša nove poslovne modele, ki zagotavljajo celostne in dolgoročne rešitve za vse.

zelenaprestolnica.si

Ljubljana kot primer odlične prakse

Pomembno govorniško vlogo na konferenci je prevzela voditeljica platforme Cricular Change Ladeja Godina Košir, ki je v uvodni plenarni sekciji izpostavila uspešen in celovit prehod mesta Ljubljane v bolj vzdržen in mestoma krožen družbeno-urbani sistem, ki povečuje kakovost življenja svojih prebivalcev in je že nekaj let vse bolj želena turistična destinacija. Ljubljana, ki je v letu 2016 postala zelena prestolnica Evrope,  je za to potrebovala več kot desetletni proces, odločno voditeljstvo, dobro organizirano mestno upravo, ki je uspela vključiti someščane in infrastrukturo javnih podjetij ter platformo znanja in izkušenj, ki je na voljo v lokalnem in evropskem prostoru. Izpostavila je dosežke mesta, med drugim na področju varovanja vodnih virov in kakovosti vode, upravljanja z odpadki, prometne ureditve in turizma.

Zagon vseevropske platforme za krožno gospodarstvo

Podobne skupne rešitve bomo v EU skušali iskati s pomočjo vseevropske platforme za krožno gospodarstvo, ki bo zaživela pod okriljem Evropskega gospodarsko-socialnega odbora in bo uresničevala široko participativni pristop vseh deležnikov k preoblikovanju evropskega zakonodajnega davčnega in regulatornega okvira v najširšem smislu. V tem smislu bo povečevala zavedanje in razumevanje konceptov krožnega gospodarstva, spodbujala dobre prakse in izmenjavo znanj na različnih ravneh.

"Danes se je v Bruslju zgodil pomemben premik v prehodu prehoda v krožno gospodarstvo. Velikega pomena je pristop od spodaj navzgor, ki ga zagotavlja široko vključenost in ima pomen za take deležnike, kot je mest Maribor, kjer že uresničujemo pomembne projekte, s katerimi pospešujejo uveljavljanje krožnih načel gospodarjenja," je poudaril eden od slovenskih udeležencev deležniške konference, Igor Kos z Mestne občine Maribor.