Laboratorij, rojstno mesto napredka

Čeprav je naprava nedvomno zanimiva in jo uporabnik med sprehodom po trgovini lahko usmeri na primer v goro lubenic, prek aplikacije na pametnem telefonu pa izve, katera ima največjo vsebnost sladkorja, ni nikdar doživela komercialnega uspeha. Četudi so se zanjo z 200.000 dolarji navdušili podporniki na platformi za množično financiranje Kickstarter, ki naj bi bila dokaj dober pokazatelj komercialnega potenciala določenega izdelka.

Pot od ideje do poslovnega uspeha je po navadi izredno zahtevna. Podjetje se mora najprej domisliti nove, zanimive, celo revolucionarne ideje, sprožiti aktivnosti za njeno izvedbo, poiskati pravi trg in kupce ter zagotoviti stroškovno učinkovito proizvodnjo in distribucijo. A četudi je opisana pot jasno začrtana že na začetku, so možnosti za poslovni uspeh ob rojstvu ideje največkrat pičle – približno takšne, kot je bila lani verjetnost, da bo palček Leicester City premagal vsa zveneča nogometna imena in se zavihtel na prestol daleč najbogatejše nogometne lige na svetu, britanske Premier league.

Prava ideja kot igla v kopici sena

Za vsako Edisonovo žarnico je bilo potrebnih na tisoče neuspelih poskusov, za računalniški operacijski sistem windows na stotine garažnih tehnoloških podjetij … Raziskovalci poslovnih praks ugotavljajo, da se med 3000 poslovnimi idejami le ena sama prelevi v inovacijo, ki prinaša korist avtorjem, lastnikom in uporabnikom.

Med patenti je konverzija precej boljša, a še vedno zgolj enoodstotna, kar v grobem pomeni, da se 99 patentov od 100 nekoristno valja v kakšnem prašnem predalu. »Celo ideje, ki so postale uradni projekti vrhunskih svetovnih podjetij, uspejo v manj kot petih odstotkih,« opozarja Marina Letonja, prodekanja na fakulteti za podjetništvo GEA College, in pojasnjuje, da so ti podatki merodajni predvsem za tehnološke inovacije, saj je tovrstne preboje v kulturi, etiki in družbi nasploh težko vrednotiti, zato pogosto niso zajeti v podatkovnih bazah.

Ocene Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) so prav tako neusmiljene. Na sto poslovnih idej je uspešno približno ena. Med projekti, ki se prebijejo skozi ozko sito kritične presoje vlagateljev in nato prejmejo denar, pa je komercialno uspešen eden od desetih. »Idej je neskončno, denarja za njihovo uresničitev pa nikdar dovolj. Še manjše so sposobnosti ljudi spraviti projekt od ideje do končnega kupca,« poudarja Simona Rataj, vodja področja Tehnološki razvoj in inovativnost na GZS, in dodaja, da je pogosto ključen tudi čas poskusa prodora na trg, saj mora biti ta zrel za inovacijo.

O tem, koliko invencij pride na trg, je težko govoriti. Za podjetje, ki izdeluje gospodinjske aparate, je inovacija na primer tudi izboljšan sestavni del neke naprave, čeprav končni kupec o tem ne ve nič, podjetje pa s tem lahko, denimo, optimizira proizvodne stroške in ima torej posredno korist na trgu. Za predstavo, koliko inovacij (se pravi invencij, ki pridejo na trg) je uspešnih, pa si morda lahko pomagamo s primerjavo uspešnosti novoustanovljenih podjetij (start-upov, pogosto ustanovljenih v povezavi z novim izdelkom, storitvijo, ki jo bodo tržili) – na vsakih deset novoustanovljenih podjetij jih vsaj devet propade.

Stocksnap

Veliki vodijo igro

Prav zato so pri inoviranju pogosto najuspešnejša velika podjetja, saj imajo dovolj sredstev za vlaganja v raziskave in razvoj (R&R) ter hkrati izredno dobro poznajo trende na trgu. Nizozemski velikan Philips, ki proizvaja vse od televizijskih sprejemnikov, malih gospodinjskih aparatov do luči in medicinskih pripomočkov, je na evropskem patentnem uradu lani priglasil skoraj 1700 patentov. Najtesneje za petami mu je kitajski proizvajalec pametnih telefonov Huawei (1460 patentov). Slovenci so lani vložili »samo« 118 patentov, skoraj 16-krat manj kot Phillips. S tem izkupičkom zaostajamo tudi za Posarjem, nemško zvezno deželico z manj kot milijonom prebivalcev.

A patenti niso vse, pomemben je učinek vlaganj v raziskave in razvoj. Ameriški velikan Apple, ki vloži v razvoj »zgolj« tri odstotke svojih prihodkov ali okoli šest milijard dolarjev, je, denimo, po oceni revizijske in analitske družbe PricewaterhouseCoopers najbolj inovativno podjetje na svetu. Uvršča se pred družbo Alphabet (nekdanji Google), ki vloži v razvoj štiri milijarde dolarjev več ali kar 14,8 odstotka svojih prihodkov. Na tretje mesto se, zanimivo, uvršča indijski proizvajalec avtomobilov Tata, ki nameni za R&R komaj 0,5 odstotka prihodkov ali dobrih 20 milijonov dolarjev.

Tudi ta številka je za večino slovenskih podjetij nedosegljiva. V Sloveniji je bilo leta 2013 (zadnji razpoložljivi podatki) v raziskave in razvoj vloženih okoli 2,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Po tem deležu se je uvrstila na visoko šesto mesto med evropskimi državami, za skandinavski trojec Finsko, Švedsko in Dansko ter za Nemčijo in Avstrijo. Absolutni znesek pa je še vedno majhen, saj Slovenci za raziskave in razvoj na leto namenimo »le« okoli milijardo evrov ali približno 15-krat manj kot nemški Volkswagen, ki je bil lani čisto na vrhu med svetovnimi velikani.

Inovativnost Slovencev

»Slovenci smo najbolj inovativni tam, kjer je trg že razvit. To pomeni, da smo sposobni narediti izdelek, za katerega trg že obstaja, ceneje, bolj kakovostno, hitreje, drugače,« pravi Ratajeva. Visoko raven inovativnosti, ki se vztrajno krepi že desetletje, kaže že dejstvo, da imamo kopico podjetij, ki so uspešna na mednarodnih trgih, kjer pobirajo inovatorske nagrade. Mednje sodijo Akrapovič s svojimi izpušnimi sistemi, Pipistrel z ultralahkimi letali, snovalec aplikacij za pametne telefone Outfit 7, Plastika Skaza s plastičnimi izdelki, ki jih je mogoče najti tudi na policah trgovskih centrov Ikea, idrijski avtomobilski skupini Kolektor in Hidria, ter številni drugi.

Med vsemi slovenskimi podjetji jih je v dveh letih, od 2012 do 2014, kar 46 odstotkov uvedlo neke vrste inovacijo – ali na trg ali v lastne delovne in proizvodne procese. Do leta 2020 naj bi Slovenija za bruto vlaganja v raziskave in razvoj namenila 3,6 odstotka BDP, kar je po mnenju Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) izredno ambiciozen cilj. Na poti do njegove uresničitve bo pomembno vlogo odigrala tudi država s strateško usmeritvijo v pametno specializacijo, finančno podporo projektom R&R in tudi z davčno olajšavo. Ta je bila prvič uvedena leta 2006, šest let pozneje pa je bila povišana na 100 odstotkov vlaganj v raziskave in razvoj, kar pomeni 17-odstotno davčno ugodnost za tovrstna vlaganja.

Z inovacijami iz sence povprečja

»Spodbude države predstavljajo danes več kot polovico vlaganj v raziskave in razvoj v Sloveniji, kar pomeni, da so tovrstna podjetniška vlaganja močno povezana z izdatki države na tem področju,« so pojasnili na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Spodbujevalno vlogo opravlja tudi Slovenski podjetniški sklad, ki zagotavlja boljše pogoje financiranja za inovacijska podjetja, običajno v obliki garancij ali mikrokreditov po nižji obrestni meri. Sklad je v zadnjih nekaj letih podprl več kot tisoč inovativnih razvojno naravnanih projektov (od tega petsto v zagonskih podjetjih), med katerimi so posebej omenili podjetje Mesi, ki razvija medicinske naprave, Acies Bio in Adora-MED, podjetji s področja farmacije in medicine, proizvajalca pametnega dizajnerskega obeska Chipolo ter razvijalca organskih rešitev za vrt in dom Homeogarden.

Omenjena podjetja dobro odražajo trende na tujih trgih, saj se inovacije dogajajo na bolj ali manj podobnih področjih. Vse več jih je, denimo, na področju biotehnologije, zdravja in dobrega počutja, distribucije in pridelave lokalno pridelane hrane, »velikih podatkov«, delitvene ekonomije in tudi 3D-tiska.

Zakaj je pomembno negovati inovativna podjetja? Vlaganja v raziskave in razvoj bodo prispevala h gospodarski rasti in ustvarjanju novih delovnih mest. V Podjetniškem skladu namreč poudarjajo, da »inovativna podjetja v povprečju ustvarijo večje število delovnih mest na podjetje, večje prihodke od prodaje in večji dobiček ter imajo v povprečju višjo dodano vrednost od povprečja«.

Kaj je inovacija?

»Inovacija ni izum. Ta se prelevi v inovacijo šele s potrditvijo vrednosti in koristnosti na trgu,« pojasnjujejo osnovni koncept inovacij na Javni agenciji Spirit Slovenija. Brez njih je poslovanje podjetja skorajda nemogoče, saj so ključne za ohranjanje konkurenčne prednosti, uvajanje novih produktov in izboljšav, poudarja Marina Letonja iz Gea Collegea. »Ko govorimo o inovacijah, nimamo v mislih samo tehnoloških inovacij, produktov, procesov, temveč tudi inovacije v organizaciji podjetja, poslovnem modelu, pri odnosu s kupci,« predstavljajo drug vidik pri GZS, kjer menijo, da inovacije pravzaprav niso omejene samo na podjetja, ampak so pomembne tudi širše, za državno upravo in organizacije. »Inovacije bogatijo našo kulturo, miselnost, naša življenja,« sklenejo.