Krvavim elementom otežen vstop v EU

Kositer, volfram, tantal in zlato so štirje najbolj krvavi zemeljski elementi. Denar od njihovega izkopavanja, predelave in prodaje, ki potekajo v nehumanih razmerah na žuljih otrok in žensk, se steka v trgovino z orožjem in financiranje oboroženih spopadov. Največje konfliktno območje je v Republiki Kongo, kjer leži precejšen del svetovnih zalog. Izkopi se dogajajo tudi na krajih, kjer je delo prenevarno, rudniki pa uradno zaprti, tako da gre poleg kršenja človekovih pravic in nezakonite trgovine še za krajo državnih zalog, ki jo večkrat nadzorujejo kar lokalne oblasti. Ti redki in zelo dragi elementi se uporabljajo v proizvodnji različnih elektronskih naprav, računalnikov, tablic, telefonov, pri čemer so v njihovih delih zaradi izjemnih lastnosti skoraj nenadomestljivi.

Namesto prostovoljnega obvezno poročanje

Ministrski svet OECD je 25. maja 2011 sprejel smernice o potrebni skrbnosti v oskrbovalnih verigah z minerali z območij, prizadetih zaradi vojn, in območij z visokim tveganjem. Evropska komisija je nato leta 2014 pripravila osnutek uredbe, ki jo je evropski parlament, izboljšano v pomembnem vidiku, s kar 558 glasovi potrdil na zadnjem zasedanju v Strasbourgu. Da bo začela veljati, jo morajo zdaj potrditi še države članice.

Unsplash

Cilj smernic OECD je bil pomagati podjetjem, da bi spoštovala človekove pravice in da s svojimi načini pridobivanja ne bi prispevala h konfliktom. Šlo je pravzaprav za prostovoljni mednarodni okvir, ki je sledil 1502. členu ameriškega zakona o Dodd-Frankovi reformi, po katerem morajo podjetja pri uvozu priložiti poročilo o konfliktnih mineralih. Kljub podpori Združenih narodov in sprejeti zavezi na mednarodni konferenci na območju afriških Velikih jezer, kjer so se deležniki obvezali k skupnemu boju proti nezakonitemu izkoriščanju naravnih virov, je smernice upoštevalo le okoli 12 odstotkov podjetij, ki uvažajo omenjene minerale.

Omenjeni minerali in kovine so nenadomestljivi pri proizvodnji elektronskih naprav, telefonov, tablic, računalnikov ...

Evropskim poslancem s poročevalcem Romunom Iuliujem Winklerjem (EPP) na čelu je nato v treh letih le uspelo uredbo evropske komisije, ki potrebne skrbnosti za podjetja ni predpisovala kot obvezne, ampak znova kot prostovoljno, medresorsko uskladiti in določiti, da morajo vsi uvozniki obvezno poročati o dobavni verigi, in to že iz rafinerij. Da je treba sledljivost zagotoviti že pri vstopu elementov v rafinerije in talilnice, je izredno pomembno, saj se ravno tam sled največkrat zabriše ali ponaredi. Rafinerije in talilnice so namreč običajno zadnji kraj, kjer se lahko učinkovito zagotovi potrebna skrbnost z zbiranjem, razkrivanjem in preverjanjem informacij o izvoru v nadzorni verigi. Po tej fazi predelave naj ne bi bilo več mogoče izslediti izvora. Seznam odgovornih talilnic in rafinerij, ki ga izda EU, bi tako lahko zagotovil preglednost in zanesljivost družb iz spodnjega dela oskrbovalne verige v zvezi s prakso potrebne skrbnosti v verigi.

Vključenih 95 odstotkov uvoznikov

Uredba uvaja tudi stalne preglede uvoza za 400 podjetij v Evropski uniji, ki bodo morala upoštevati nove zahteve. Izvzeti so le majhni uvozniki, na primer posamezni manjši zlatarji ali zobozdravniki. Na splošno bo uredba zavezujoča za 95 odstotkov uvoznikov. »Zdaj imamo priložnost, da občutno zmanjšamo nezakonito izkopavanje in ozaveščamo podjetja o kršitvah človekovih pravic. Obvezni pregledi uvoza bodo zagotavljali, da denar od prodaje mineralov in kovin, uvoženih v Evropo, ne bo uporabljen za financiranje oboroženih spopadov. Večja stabilnost v regijah izvoznic navsezadnje pomeni tudi manj migracijskih tokov,« je dejal Winkler pred glasovanjem v evropskem parlamentu. V razpravi so poslanci med drugim opozorili, da uredbi močno nasprotuje letalska industrija. Tantal se namreč uporablja pri izdelavi letalskih turbin, saj je zelo odporen proti rjavenju in ima visoko tališče.

Unsplash

Poslanka Marie Arena (S&D). ki je kot poročevalka v senci izborila obveznost poročanja za 400 podjetij, je poudarila, da z uveljavitvijo te uredbe delo ne bo končano, kajti krvave kovine in minerale v Evropsko unijo, ki je zanje največji trg, posredno uvaža več kot 1200 podjetij, za vsa pa uredba ne bo veljala. Po besedah slovenskega evropskega poslanca Igorja Šoltesa (Zeleni) so si želeli, da bi imela uredba manj izjem in bi upoštevala vse podane predloge. Gotovo pa konkurenčnost, ki so jo poudarjali v skrajno desnem delu evropskega parlamenta, ne more biti nad človekovimi pravicami in dostojanstvom, so se strinjali preostali poslanci. »Da bi uredba rešila konflikte, ni realno, bo pa zagotovo povečala zavedanje med podjetji in tako vplivala, da bo konfliktov vsaj manj. Nadalje je treba razmišljati o prihodkih v teh deželah. Zgolj prepoved uvoza ni dober ukrep, saj pomeni, da ljudje v teh regijah ostanejo brez sredstev za preživetje, zato moramo razmišljati v smeri, kako preprečiti, da denar ne bo porabljen za financiranje terorizma, ampak da se bo vlagal v izobraževanje, zdravstvo in razvoj gospodarstva,« je dejala Dita Charanzová (Alde).

Korupcija pri podeljevanju certifikatov?

Ker so državljani Evropske unije in civilna družba večkrat s peticijami opozorili na odgovornost družb pri nezakonitem pridobivanju mineralov iz konfliktnih območij in trgovini z njimi, je sprejeta uredba tudi plod njihovih prizadevanj, so v razpravi poudarili poslanci. Minerali, ki se znajdejo v potrošniških izdelkih, potrošnike namreč povezujejo s konflikti zunaj Unije, v katerih so kršene človekove pravice, predvsem pravice žensk, saj oborožene skupine pogosto uporabljajo množična posilstva kot namerno strategijo ustrahovanja lokalnega prebivalstva in za nadzor nad njimi, s čimer ščitijo svoje parcialne interese.

O sledljivosti izvora bodo uvozniki v EU morali obvezno poročati že V rafinerijah in talilnicah. Problem je še vedno uvoz izdelkov iz kitajske, ki podobne uredbe ne pozna.

Poleg poslanke Arenove so tudi skupine za človekove pravice opozorile na luknjo v zakonodaji, in sicer, da obvezno poročanje o izvoru uporabljenih kovin in mineralov ne velja za končne izdelke, pri katerih so minerali in kovine že vgrajeni v izdelek. Tak primer so pametni telefoni, izdelani na Kitajskem, kjer te uredbe ne poznajo. Tako lahko oborožene skupine v Demokratični republiki Kongo, ki je vodilni izvoznik konfliktnih mineralov, prejemajo sredstva od Kitajske, ki kupuje velike količine mineralov iz držav na konfliktnih območjih in jih vdelane v končne potrošniške izdelke izvaža v Evropo.

Poslanci so tako med drugim poudarili, da je uredba le eden od načinov za preprečevanje financiranja oboroženih skupin z nadzorom nad trgovino z minerali iz konfliktnih regij, ki ne spreminja dejstva, da bi se morali ukrepi zunanje in razvojne politike Evropske unije osredotočati na boj proti lokalni korupciji in prepustnosti mej, pa tudi na usposabljanje lokalnega prebivalstva in njihovih predstavnikov, da bi bolj učinkovito preprečevali zlorabe in opozarjali nanje. Evropska komisarka za trgovino Cecilia Malmström je v tej luči dejala, da bi bilo smiselno spodbujati vlade v Afriki in Aziji, da razveljavijo alternativne trge. »Medtem ko je ta zakonodaja pozitiven korak, je ogrožena prav zaradi različnih lukenj,« je dejal Nele Meyer iz organizacije Amnesty International. Ena teh je poleg izvzetosti končnih izdelkov iz uredbe o obveznem poročanju o izvoru surovin tudi to, da se o organih, ki podeljujejo certifikate o izvoru mineralov in kovin, širijo govorice o korupciji.

Tudi sami smo od tujega podjetja, ki uvaža minerale in kovine v Evropo, neuradno izvedeli, da se certifikat, skladen s priporočilom oziroma zdaj z zakonodajo, recimo o izvoru kositra, lahko za plačilo pridobi od organizacije ITRI. Ta sicer velja za eno vidnejših opazovalk konfliktnih območij, ki redno izdaja poročila o kršenju človekovih pravic v afriških rudnikih. Organizacija, ki jo sestavljajo lastniki rudnikov in talilnic ter proizvajalci in trgovci, za kositer izda največ certifikatov o neomadeževanem izvoru in opravi največ nadzorov na terenu. Po njihovih podatkih se je v oskrbovalni verigi s kositrom, tantalom in volframom v štirih srednjeafriških državah v zadnjih petih letih v 1341 rudnikih zgodilo 3063 na video posnetih nesreč, vseh pa je verjetno še precej več.

ZDA korak nazaj

Ne glede na kritike pa vsaj na videz dobra novica iz Evrope prihaja dober mesec dni po tem, ko je administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa napovedala dvoletno zamrznitev izvajanja Dodd-Frankove reforme, ki od uvoznikov omenjenih štirih mineralov in kovin zahteva potrdilo o uvozu. Kot piše v osnutku prepovedi uredbe, ki ga je februarja pridobil britanski časopis Guardian in objavil na spletni strani, naj bi »ameriška podjetja imela zaradi dokazovanja, da niso vključena v verigo krvavih mineralov in kovin, precej škode, ta naj bi bila povzročena tudi deležnikom v Demokratični republiki Kongo in naj bi prispevala k nestabilnosti v regiji ter tako ogrožala nacionalno varnost ZDA«.

ZDA nameravajo preklicati reformo, ki je potrebno skrbnost nalagala ameriškim uvoznikom. vloga EU je zato še večja. 

Organizacija Global Witness, ki že več let raziskuje vlogo rudnin v krogu nasilja v Kongu, je osnutek pospremila z izjavo, da bo »lepo darilo za podjetja, ki hočejo poslovati s kriminalci v korupcijskih poslih«. V nasprotju z osnutkom Trumpove administracije ta organizacija trdi, da je prav Dodd-Frankova reforma pripomogla k večji stabilnosti v regiji ter preprečila marsikateremu ameriškemu podjetju sodelovanje v trgovini z orožjem, financiranju oboroženih spopadov ter kršenju človekovih pravic, njenemu mnenju pa so se pridružile tudi mnoge druge nevladne organizacije, med njimi recimo Raise hope for Congo. »Če bo reforma ukinjena, bodo imele od tega koristi le skrivnostne in koruptivne poslovne prakse. Prav opustitev te uredbe lahko ogrozi ameriško varnost, in ne obratno,« so prepričani v Global Witnessu. Osnutek Trumpovega predloga, navaja Guardian, sicer pravi, da bo dosedanji člen zamenjala nova regulativa, ki bo zagotavljala boj proti kršitvam človekovih pravic in financiranju oboroženih skupin v Kongu. V 180 dneh naj bi tako pripravili nov predlog, ki naj bi bolj ciljno zadeval družbe, za katere je znano, da se ukvarjajo z nezakonitimi dejavnostmi. »V času, ko se ZDA umikajo korak nazaj pri preprečevanju konfliktov in zajezitvi neodgovornih poslovnih praks, je vloga Evrope pri očiščevanju trgovine s konfliktnimi minerali še večja kot prej,« pravi Meyer iz organizacije Amnesty International.

Unsplash

Obubožani Kongo

V Kongu je od leta 1990 v spopadih umrlo pet milijonov ljudi, več sto tisoč je bilo žrtev spolnega in fizičnega nasilja. Po oceni nevladnih organizacij v nezakonitih poslih z minerali in rudami tam ponikne najmanj štiri milijarde dolarjev na leto. Predsednik Joseph Kabila in njegovi sodelavci se skušajo z vsemi sredstvi obdržati na oblasti, in denar od trgovine s konfliktnimi minerali je pri nadzoru nad državo še kako potreben. Od kralja Leopolda II. pred več kot stoletjem do Kabile danes so pravzaprav vsi voditelji Konga prebivalce ropali za milijarde dolarjev, ki bi jih s prodajo naravnih zalog surovin lahko uporabili za blaginjo tamkajšnjih ljudi in mir v regiji.