Krožno gospodarstvo se razvija tudi v Sloveniji

Spremembe pri prehodu v krožno gospodarstvo nastajajo v lokalnem okolju, ki se tega loti glede na razpoložljive vire, geografske značilnosti in podobno. Tudi v Sloveniji je že nekaj projektov, ki premikajo meje.
Fotografija: Tadej Regent
Odpri galerijo
Tadej Regent

Ford stare talne obloge pretvarja v komponente za motor, proizvajalci baterij stare reciklirajo v nove, podjetje Thread preoblikuje plastenke z ulic in kanalov Haitija in Hondurasa v odgovorne tkanine, Levi Strauss zbira stara oblačila in čevlje vseh znamk ter jih po reciklaži spet uporabi. Pa tudi pri nas je kar nekaj primerov nadgradnje stare prakse recikliranja in ponovne uporabe. 

»Pomembno je zavedanje, da so tudi odpadki vir,« je na nedavnem posvetu Regijski potenciali krožnega gospodarstva v Mariboru dejal Tadej Slapnik, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade. Dodal je, da je Slovenija že oktobra 2015 sprejela okvirni program za prehod v zeleno gospodarstvo in ustanovila medresorsko delovno skupino. 

Pri prehodu v krožno gospodarstvo obstaja nekaj izzivov. Med njimi je Tanja Bolte z ministrstva za okolje in prostor (MOP) omenila iskanje rešitev, kako pripraviti sistemski prehod v zeleno gospodarstvo. Tadej Slapnik pa je poudaril: »Spremembe nastajajo v lokalnem okolju glede na razpoložljive vire, geografske značilnosti in podobno.« 

Štajerska gospodarska zbornica je bila prva, ki je aktivno pristopila k temu, ker verjamejo, da je to priložnost. V program Podpora strateškim razvojno-inovacijskim partnerstvom (SRIP), to je v mrežo podjetij za prehod v krožno gospodarstvo, je do zdaj pristopilo 92 podjetij in še vedno sprejemajo klice tistih, ki bi se radi pridružili. »SRIP je slovenski inovacijski grozd. Cilj je do leta 2023 izboljšati učinkovitost in razvoj novih poslovnih modelov,« so dejali na posvetu.

Nekaj primerov dobrih praks so v kratkih poslovnih predstavitvah, takšnih, ki so v navadi pri iskanju investitorjev za določen projekt, predstavila tudi podjetja, ki svoje poslovne modele že spreminjajo iz linearnih v krožne. Tu jih predstavljamo le nekaj. Projekt krožnega gospodarstva je zasnovala tudi mariborska občina.

Petrol Energetika, Koroška 

Tanja Šepuc je dejala, da je Petrol Energetika na Koroškem spremenila strategijo ter se lotila projekta celovitih energetskih rešitev in izrabe odvečne toplote iz metalurških procesov v Metalni Ravne: »Odvečna toplota iz Metalne Ravne z uporabo sodobne tehnologije pride v našo toplarno, ki jo izrabimo za daljinsko ogrevanje Raven na Koroškem in ogrevanje sanitarne vode. Zasnovo investicije je pripravil Institut Jožef Stefan (IJS).« 

Valtex, Novo mesto

»Občani v Sloveniji vsak dan uporabljajo mleko in sokove, pakirane v tetrapak. Tej kartonski embalaži za mleko in sokove pravimo KEMS,« je povedal Niko Kumar iz Valtexa. V podjetju Valtex, ki se ukvarja z distribucijo izdelkov za profesionalno objektno higieno (čistila, pripomočki za čiščenje in higienski papir), so se leta 2010 zaradi gospodarske krize ob reorganizaciji podjetja odločili sprejeti politiko trajnostnega poslovanja ter se lotili komunalnega snovnega kroga oziroma projekta KEMSO. »Ustanovili smo Eko iniciativo – skupnost podjetij in ustanov objektov, ki v praksi izvajajo trajnostno objektno higieno.« Odločili so se ponuditi izdelke iz sekundarnih virov oziroma celuloze, pridobljene iz KEMS, saj je leta 2014 okoli 150 članov ekoiniciative porabilo toliko higienskega papirja, da je bilo treba predelati okoli 1100 ton odpadne embalaže oziroma ekvivalent 15 odstotkom vse KEMS, ki se na leto porabi v Sloveniji. Tehnologija za transformacijo KEMS, za reciklažo sicer problematične embalaže v higienski papir, je bila razvita leta 2009.

Valtex se je tako skupaj s partnerji, med katerimi je tudi Komuna Novo mesto dogovoril, da bodo na področju osmih novomeških občin vzpostavili sistem, ki bo omogočal zbiranje KEMS. V Novem mestu zbrane KEMS prek družbe za ravnanje z odpadno embalažo Unirec/Dinos dobavijo v Lucart, ki jo pretvori v higienski papir, ki se prek Valtexa in njegovega lokalnega distributerja vrne v javne ustanove in podjetja na novomeškem območju za njihove lastne potrebe. V 15 mesecih so zagotovili pokritost 35 odstotkov vseh potreb, Novomeščani pa tako vsak dan sodelujejo v krožnem gospodarstvu, je dejal Kumar. 

Skaza – Smart Plastic 

Andreja Križanec je predstavila izdelek Organko, to je mini kompostnik iz odpadne embalaže. Podjetje Skaza – Smart Plastic je v hrvaški Osijek prodalo 3000 teh izdelkov. Do konca avgusta letos so v Osijeku z omenjenim kompostnikom zmanjšali količino bioloških odpadkov za 1200 ton. V omenjeni občini želijo gospodinjske odpadke do leta 2020 zmanjšati za 50 odstotkov. »V kompostniku lahko odpadke zbiramo 14 dni,« je dejala Križančeva. Razložila je, da se v organku zaradi posipa, ki v košu za biološke odpadke namesto gnitja vzpostavi proces fermentacije, odpadki fermentirajo, nastalo fermentacijsko tekočino pa je mogoče uporabiti za gnojenje vrta in tudi za odmaševanje odtokov. »Vsebina v košu brez neprijetnih vonjav fermentira, popolnoma pa se razgradi v zemlji,« je dejala. 

Wcycle, Mestna občina Maribor (MOM) 

Podjetja pa niso edina, ki svoje modele spreminjajo v krožne. Tega so se lotili tudi v mariborski občini s projektom Wcycle. Namen je vzpostaviti krožni gospodarski model s povezavo treh podjetij v večinski javni lasti: Snage kot zbiralca in obdelovalca odpadkov ter Nigrada in Energetike. Snaga bo po obdelavi v sortirnici del odpadkov predala v ponovno uporabo, Nigrad bo prevzel gradbene odpadke in jih predelal v gradbeni material, Energetika pa bo del odpadkov lahko prevzela v sežig in jih porabila za pridobivanje energije, so povedali v MOM. Od projekta si v Mariboru obetajo tudi nova zelena delovna mesta, mesto pa bodo s tem postavili tudi na evropski zemljevid naprednih zelenih mest ter mu omogočili ustvarjanje nove dodane vrednosti in tudi nov gospodarski zagon.

Več iz rubrike

Komentarji: