Krožno gospodarstvo, buzzword ali prihodnost?

Kaj je krožno gospodarstvo?

Krožno gospodarstvo pomeni, da na odpadke gledamo kot na jutrišnje surovine. V takšnem procesu odpadek postane nova surovina. Tako v sistemu za odlaganje ostanejo vedno manjše količine, ki precej drugače vplivajo na okolje, kot količine, ki jih odlagamo danes. Koncept izhaja iz naravnih sistemov, kjer vsaka komponenta optimalno dopolnjuje celoto. Izdelki v krožnem gospodarstvu so skrbno zasnovani tako, da omogočajo kroženje materialov in ohranjajo dodano vrednost, kolikor dolgo je to mogoče.

Krožno gospodarstvo se usmerja v ponovno uporabo, popravila in recikliranje obstoječih materialov in izdelkov in temelji na uporabi energije iz obnovljivih virov, opušča uporabo nevarnih kemikalij, znižuje porabo surovin ter preko skrbne zasnove izdelkov nastajanje odpadkov znižuje proti ničelni stopnji.

Biološki materiali - hrana, rastlinski odpadki, les in tekstilna vlakna - se po uporabi vrnejo v okolje kot kompost ali gnojilo, ki obnovi hranilne snovi v prsti, delno pa se biološki materiali uporabijo tudi za pridobivanje (obnovljive) energije. Tehnični materiali se vzdržujejo, popravljajo, ponovno uporabijo, obnovijo ali večkrat reciklirajo v sistemu s sklenjeno zanko. Najpomembneje je, da tehnični materiali krožijo tako, da se ne vračajo v zemljo.

Projekt Wcycle

V okviru predstavitve primerov krožnega gospodarstva je Mestna občina Maribor v Bruslju predstavljala svoj koncept Wcycle, ki so ga razvili skupaj s partnerji in povsem upošteva Evropsko direktivo.

Projekt Wcycle je primer operativnega regionalnega centra za predelavo odpadkov in hkrati razvojni pilotni center za načrtovanje in izvajanje operacij za predelavo odpadkov v drugih regijah. Bistvo Wcycla je, da predeluje odpadke v nove materialne surovine, pri tem pa so kombinirani različni postopki predelave (fizikalni, kemični, biološki ter termični) in različni odpadki iz posameznih področij.

V Mariboru so v prvi fazi povezali tri podjetja v večinski javni lasti - Snago kot zbiratelja in obdelovalca odpadkov ter Nigrad in Energetiko, ki bosta odpadke predelovala oziroma izrabila kot vir energije. Krožno gospodarstvo že v tej fazi odpira nova zelena delovna mesta in Maribor postavlja na evropski zemljevid naprednih zelenih mest.

V Sloveniji v povprečju nastane okoli 327 kg komunalnih odpadkov na prebivalca, torej vsak od nas na dan ustvari skoraj kilogram odpadkov. Štiri petine teh odpadkov še vedno odlagamo in s tem izgubljamo dragocene naravne vire.

Na dogodku v Bruslju je imel govor tudi dr. Janez Potočnik, ki je predlagal prvi sveženj ukrepov glede krožnega gospodarstva. Njegov pogled na krožno gospodarstvo si poglejte v video izjavi, ki jo je dal za Svet kapitala: