Krkino strategijo bo treba prevetriti

SDH upravlja slabih 12 milijard evrov premoženja, čista dobičkonosnost pa je lani po prvih ocenah dosegla več kot pet odstotkov. Dovolj, da bo SDH obstal?

Ne bi želeli, da se portfelj zmanjšuje, prehaja na ministrstva, ker ta decentralizacija, nepreglednost in nejasen sistem upravljanja nas lahko pripelje tja, kjer smo nekoč že bili, ko rezultati niso bili ravno najboljši.

Koliko znaša knjigovodska vrednost premoženja, ki je v upravljanju SDH, in koliko donos na kapital?

Skupna vrednost kapitalskih deležev v neposredni lasti RS in SDH je konec leta 2015 znašala 11,6 milijarde evrov in se povečuje. Čista dobičkonosnost lastniškega kapitala se je prav tako povečala, in sicer za 2,9 odstotne točke v letu 2015, kar je znašalo 4,7 odstotka in gre za izreden napredek, saj so v preteklosti znašali dober odstotek. Gre za rezultate na podlagi konsolidiranih izkazov vseh skupin družb, ki jih imamo v upravljanju, torej portfelja RS in SDH. Prvi interni izračuni za lani so pokazali, da bodo rezultati za leto 2016 še boljši in da govorimo o povprečni več kot petodstotni čisti dobičkonosnosti lastniškega kapitala v družbah, ki jih imamo v upravljanju.

Nedavno je potekala skupščin Geoplina, na kateri ste lastniki ustanovili družbo Plinhold, neko prehodno različico za prenos deležev med državo in Petrolom. Kdaj pričakujete zaključek postopkov, prevzem večinskega deleža v Pinovodih in Petrolov prevzem Geoplina?

Proces bo končan proti koncu leta oziroma najkasneje v začetku prihodnjega leta.

Ko gre za premoženje države sta leta 2014 zgolj dve družbi, Telekom Slovenije in takrat še Aerodrom Ljubljana, prispevali polovico vseh dividend. Aerodrom je pristal v zasebni lasti, kako pa ste zadovoljni s poslovanjem Telekoma?

Poslovni rezultati Skupine Telekom za leto 2016 so skladni z našimi načrti in pričakovanji. Družba je uspela razrešiti velik del odprtih tožb, kar je bila velika ovira v zadnjem privatizacijskem postopku. Sledila je sprejeti strategiji, v določenih segmetih so bili celo nad plani, je pa dejstvo, da so vsi telekomi v krizi, ker jim padajo prihodki iz njihove osnovne dejavnosti. Tako kot vsi ostali, išče priložnosti za nove prihodke tudi Telekom Slovenije.

Priložnosti je Telekom iskal tudi v medijski dejavnosti, kar se ni izkazalo za zelo uspešno.

Drži, ta projekt ni bil finančno uspešen. Na rednih kvartalnih sestankih smo zahtevali pojasnila in pojasnili so, da so pripravili načrt finančnega prestrukturiranja. Zdaj je nadzorni svet Telekoma tisti, ki bo budno spremljal, kako se ta načrt izvaja. Prostora za dejavnosti, ki bi poslovale negativno, v Telekomu namreč ni.

V strategiji upravljanja naložb države so posamezne naložbe posebej točkovane z vidika pomembnosti in po teh kriterijih je Luka Koper izredno pomembna. Ko ste želeli lani popolniti nadzorni svet, ste doživeli upor. Pričakujete kaj podobnega tudi letos, glede na napovedane menjave v nadzornem svetu?

Ne bi želela napovedovati, kako bo izgledala skupščina konec junija. Drži, da smo že lani opozarjali, da kljub temu, da so rezultati dobri, da družba povečuje prihodke in povečuje dobiček, v segmentu EBIT in EBITDA marže družba primerjalno s konkurenco ni najbolj učinkovita. Luka bi lahko imela iz naslova prestrukturiranja, spremembe in izboljšave procesov dela tudi boljše rezultate, kar so naša pričakovanja tudi za naprej.

Skupščini predlagamo tudi imenovanje posebne revizije, ker želimo preveriti procese nabave. Izrečenih je bilo namreč kar nekaj očitkov, tudi poročilo finančne uprave pa kaže na to, da je treba predvsem najemanju izvajalcev pristaniških storitev nameniti maksimalno pozornost in ničelno toleranco do možne korupcije. Ob dejstvu, da so nekatere družbe stoodstotno vezane na prihodke samo enega kupca, to je Luke Koper, je tveganje korupcije toliko večje. V Luki, ki je v državni lasti in največja družba na Primorskem, morajo biti ti odnosi urejeni in brez sence dvoma.

Več na delo.si.