Krivulja nasmeha oziroma kje bo narejen iPhone 17?

Konkurenčni boj se je premaknil na omrežja, ki omogočajo višjo stopnjo specializacije, osredotočanje na razvoj in nadgradnjo relativnih konkurenčnih prednosti ter dostop do najprimernejših virov in sposobnosti, ki jih potrebujemo, čeprav jih sami nimamo. A velika ironija globalizacijske tekme je, da kljub vse večji prepletenosti, soodvisnosti, specializiranosti in tehnološkemu napredku svet postaja vse bolj neenak in heterogen, ne pa obratno. Globalizacijska tekma in preoblikovanje preprostih mednarodnih trgovinskih tokov v zapletene globalne verige oziroma omrežja vrednosti ustvarjata med državami in podjetji ne samo zmagovalce, ampak tudi poražence. Mednje se bo očitno uvrstila tudi Slovenija, ki zelo očitno ne razume, kje bo narejen prihodnji iPhone 17.

Če se Donald J. Trump na televizijskih soočenjih peni okoli ust, ko govori o velikanskem zunanjetrgovinskem primanjkljaju ZDA zaradi Kitajske, ki ga lahko le on odpravi, in ima hkrati v žepu zadnji iPhone 7, potem bodisi ne razume koncepta globalnih verig vrednosti bodisi je politični velemojster sprenevedanja. Če obrnemo iPhone 7, bomo na hrbtišču videli pomenljiv napis »Zasnovan v Kaliforniji, sestavljen na Kitajskem«, ki se je še pred kratkim bral nekoliko drugače – »zasnovan v Kaliforniji, narejen na Kitajskem«. Kaj je vzrok za to razliko? Odgovor se skriva prav v globalnih verigah vrednosti ter tako imenovani zloglasni »krivulji nasmeha«, po kateri si podjetja in/ali države na začetku verige vrednosti (na primer razvoj, dizajn) ali na koncu verige vrednosti (trženje, prodaja) odrežejo največji kos pogače, »reveži« na sredini omenjene krivulje (na primer proizvodnja, sestavljanje) pa dobijo le drobtinice.

In takšna je tudi zgodba iPhona 7, ki je narejen iz komponent v ZDA, Nemčiji, Koreji in na Japonskem ter nato sestavljen na Kitajskem, od česar ima Kitajska, predvsem pa kitajski delavec le nekaj dolarjev. Če ima ameriški Apple kar 60 odstotkov dobička od vsakega iPhona 7, znaša dodana vrednost Kitajske le od dve do tri odstotke vrednosti iPhona oziroma dva- do trikrat manj kot, na primer, Koreja. Velika ironija ameriškega zunanjetrgovinskega primanjkljaja se skriva prav v zgodbi iPhona 7. Če tako ne gledamo na mednarodno trgovino kot zgolj na trgovinske tokove, ampak začnemo upoštevati dejansko dodano vrednost, ki se ustvari v posamezni državi, potem ZDA s Kitajsko sploh nimajo zunanjetrgovinskega primanjkljaja. Se v tem skriva Trumpova suverenost?

Delo

In kako je vse to povezano s Slovenijo? Kot majhno odprto gospodarstvo Slovenija ustvari 77 odstotkov svojega BDP z izvozom blaga in storitev. Za primerjavo: po podatkih Svetovne banke znaša ta delež le 13 odstotkov za ZDA, 24 odstotkov za Kitajsko, 46 odstotkov za Nemčijo in 50 odstotkov za Korejo. Povedano drugače: za slovenski BDP je najpomembnejši izvoz, znotraj tega pa je najpomembnejše dogajanje na nemškem trgu, ki pomeni 22 odstotkov slovenskega izvoza, ta pa poganja skoraj 17 odstotkov slovenskega BDP. Vendar, medtem ko Nemčija izvaža po svetu končne visokotehnološke izdelke z visoko dodano vrednostjo, izvaža Slovenija v Nemčijo večinoma komponente in sestavne dele, povezane z avtomobilsko industrijo s precej nižjo dodano vrednostjo. Podobna zgodba je tudi v primeru izvoza surovega slovenskega lesa v Avstrijo z nizko dodano vrednostjo in avstrijski izvoz končnih lesnih izdelkov z visoko dodano vrednostjo po vsem svetu.

Glede na položaj Slovenije v globalnih verigah vrednosti se Slovenija po podatkih OECD v trgovinskih tokovih nadpovprečno dobro vključuje v mednarodno okolje in globalne verige vrednosti. A če po drugi strani pogledamo položaj Slovenije v omenjenih verigah glede na dejansko dodano vrednost, vidimo, da se Slovenija uvršča precej pod povprečje. Tudi nedavna raziskava o položaju Slovenije v globalnih verigah vrednosti Burgerja in Rojca (2015) iz Centra za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani je jasno pokazala, da se je položaj Sloveniji v globalnih verigah vrednosti v obdobju 1994–2013 večinoma poslabšal (na primer podjetja v IKT-panogah, nizko- in srednjetehnološka proizvodnja ipd.), izjema so le določeni vmesni proizvodi, vezani na avtomobilsko industrijo ter gumarstvo in plastične mase.

In če se vrnemo k primeru iPhona 7. Nedavna sprememba napisa na hrbtišču iPhona nakazuje temeljite spremembe v strukturnih položajih posameznih podjetij in držav v globalnih verigah vrednosti, kjer se podjetja in države želijo premakniti na začetek ali konec »krivulje nasmeha«, kjer si bodo lahko izbojevali večji delež pogače. Negativni demografski trendi in konkurenčne implikacije bodo Evropo do leta 2060 potisnile na obrobje svetovnih gospodarskih velesil, saj se bo delež trga EU s sedanjih 17 odstotkov svetovnega BDP spustil na le osem do devet odstotkov, medtem ko se bo povprečna starost Evropejca (in tudi Slovenca) zvišala s sedanjih 41 let na več kot 55 let. Bo Evropa skladno s temi trendi še lahko tako inovativna in razvojno usmerjena, drugi pa bodo za nas sestavljali izdelke? Evropa, predvsem pa Slovenija, se morata zavedati takih trendov ter umestitve implikacij na »krivulji nasmeha«. Sicer se nam lahko kaj hitro zgodi, da bo na prihodnjem iPhonu 17 pisalo »Zasnovan v Kaliforniji, sestavljen v Sloveniji«.

Dr. Matevž Rašković , Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, Fulbrightov postdoktorski štipendist 2016/2017 na Univerzi Harvard v ZDA