Kritike Nemčije tudi znotraj Nemčije

Raziskovalci Inštituta za svetovno gospodarstvo IfW iz Kiela so pohvalili razpravo o prihodnosti Nemčije, ki jo je začel zvezni minister za gospodarstvo Peter Altmaier z nacionalno industrijsko strategijo 2030, a hkrati kritizirajo konkretne predloge kot neprimerne za premagovanje prihodnjih izzivov. Predlagajo predvsem krepitev evropskega notranjega trga in konkurenčnega prava ter reformo izobraževalnega sistema.

»Koncept ministrstva odraža nelagodje in negotovost ključnih akterjev v politiki, podjetjih in družbi glede tega, kako obravnavati prevlado globalnih tehnoloških voditeljev in agresivne subvencijske politike gospodarstev v vzponu,« je za Svet Kapitala dejal Gabriel Felbermayr, predsednik Inštituta za svetovno gospodarstvo in soavtor dokumenta. Prepričan je, da so predlogi preveč usmerjeni k »ohranjanju tradicionalnega namesto v uspešno določanje poti za spremembe«. Meni, da Nemčija ne sme prispevati k oslabitvi multilateralizma s posnemanjem ameriškega ali kitajskega vedenja, ki je precej nekooperativno: »Vzajemno zaprtje, subvencije in carinske vojne so nevarne za našo blaginjo. V EU in z drugimi državami, kot sta Japonska in Kanada, bi morala Nemčija spodbuditi reformo pravil Svetovne trgovinske organizacije in biti pripravljena sankcionirati kršitve s spoštovanjem zakona.«



Da bi lahko konkurirali ZDA ali Kitajski, bi se moral Altmaier bolj osredotočiti na Evropsko skupnost. »Velik in trden enotni evropski trg omogoča podjetjem, da hitro rastejo in določajo standarde. Je najpomembnejši adut v mednarodnem uveljavljanju evropskih idej. Nemčija bi morala postati odločilni motor za nadaljnjo širitev,« je dejal Felbermayr. Opomnil je, da brexit slabi notranji trg in da mora Nemčija storiti vse, kar je v njeni moči, da bi Združeno kraljestvo ostalo vsaj v carinski uniji.

Felbermayr pravi, da Nemčija ni »žrtev« globalizacije, ampak ima od tega koristi. »Nov trend samozadostnosti pod sloganom 'tehnološka suverenost' ogroža blaginjo, ki jo prinaša globalizacija. Nemška industrijska politika je bila in je zelo uspešna. Proizvedla je 1300 skritih prvakov, kar povečuje odpornost na krizo. Ciljna bruto dodana vrednost deleža nemške industrije na vrednost proizvodnje je napačna, kot je napačno ščitenje 'nacionalnih prvakov', kot so Siemens, ThyssenKrupp, vodilni nemški proizvajalci avtomobilov ali Deutsche Bank. Opredelitev ključnih tehnologij bi morala biti odgovornost prostih trgov. Država ni boljši podjetnik in tudi ni boljši vlagatelj. Subvencioniranje nacionalnih prvakov bi mala in srednje velika podjetja prikrajšalo za omejen človeški in tvegani kapital,« je oster Felbermayr.



Kaj predlagajo? Reformo zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, ki bi lahko postavila nove spodbude za raziskave in inovacije. Reformo izobraževalnega sistema, saj je slednja nujna za spodbujanje vseživljenjskega učenja in povečanje prilagodljivosti delavcev novim izzivom. Poleg tega bi morala država več vlagati v digitalno infrastrukturo in nacionalno varnost ter spodbujati reformo javne in občinske uprave. »Nemčija bi morala postati odločilna gonilna sila za nadaljnjo širitev evropskega notranjega trga. Tudi za pogajanja s Kitajsko ali ZDA je velikost trga najpomembnejši adut. Pomembno je tudi preprečiti, da bi Združeno kraljestvo zapustilo notranji trg,« nam je povedal Felbermayr. Priporočajo tudi več mednarodnega sodelovanja.

»Tehnološko vodstvo je drago in ni vedno najboljša strategija za majhno državo, kot je Nemčija,« pravi sogovornik. Nemško gospodarstvo bi lahko v okviru mednarodnih temeljnih raziskav imelo koristi tudi od inovacij na področjih, kjer samo ni tehnološki vodja.