Kreativnost kot največja dobrina

Nemška prestolnica je na svetovnem vrhu te ustvarjalne energije, saj v Berlinu vsakih dvajset ur nekdo ustanovi zagonsko podjetje. Samo v prvi polovici letošnjega leta so berlinska novoustanovljena podjetja pritegnila poldrugo milijardo evrov in nemška prestolnica, poročajo pri svetovalnem podjetju EY, je po obsegu investicij prehitela Pariz ter se zelo približala evropskemu rekorderju Londonu. Med prvo evropsko deseterico sta še München in Hamburg, takoj za četrtouvrščenim Stockholmom, sledijo Amsterdam, Madrid in Dublin. Številnim med njimi so letos močno poskočile investicije, a le Londonu bolj kot Berlinu, ki jih je pridobil kar 177 odstotkov glede na prvo polovico leta 2016. Po vsej Evropi je v tem času priteklo rekordnih 7,6 milijarde evrov.

Omenjeno svetovalno podjetje na svoji spletni strani razglaša podporo zagonskim podjetjem vse od njihovega nastanka »pri strateških, legalnih in finančnih vprašanjih«, a imajo pri tem že številne tekmece, saj se s financiranjem zagonskih podjetij ukvarja vrsta znanih investitorjev, med njimi Peter Thiel, Hasso Plattner, družina Hopp, Carsten Maschmeyer in številni drugi. V Nemčiji pa se vendarle bolj pritožujejo zaradi davčnih in birokratskih ovir kot pa v ZDA ali celo Franciji. Tudi zato pri publikaciji Deutscher Startup-Monitor navajajo, da se kar velika večina zagonskih podjetij financira iz lastnih ali družinskih prihrankov in državnih subvencij in le 19 odstotkov s klasičnim tveganim kapitalom.

Reuters

»Made in Berlin – dobre ideje in druge katastrofe«

Kljub temu ima tudi Nemčija vse več odličnih zagonskih podjetij in pri organizaciji Für Gründer so se morali pošteno potruditi, da so za leto 2016 poiskali najboljša, saj so na začetku izbirali med dvajset tisoči. Za zmagovalca so razglasili ArtiMinds Robotics iz Karlsruheja za programsko opremo, ki robote »uči« bolj intuitivnega obnašanja, sledilo je podjetje Ad-O-Lytics iz Ulma, ki preučuje premagovanje rakavih bolezni z virusi, tretje mesto je zasedlo podjetje Landpack iz bavarskega Puckheima, ki iz slame in drugih naravnih materialov izdeluje embalažo za hrano in drugo. V igri so bila še številna inovativna zagonska podjetja, kot darmstadtski NanoWired z nanotehnologijo za preprosto povezovanje električnih elementov pri sobni temperaturi, berlinski Green City Solutions z »mestnim drevesom« za praktično čiščenje ozračja, münchenski Celonis z razvijanjem programske opreme za identificiranje pomanjkljivosti v proizvodni verigi ali Frankfurter Brett za inovativne kuhinjske površine. Med prvimi desetimi sta tudi bochumski Physec za varstvo digitalne opreme in jenski Redwave Medical z algoritemsko formulo za lažje prepoznavanje nevarnosti srčnih bolezni.

Najbolj kreativna podjetja tega sveta, kot Google ali Apple, za svoje uslužbence gradijo lastna mala mesta, a futuristi menijo, da bodo najuspešnejša mesta tista, »v katerih bodo dobrodošli nestandardni ljudje«.

Videti je, da ob pravih priložnostih človeška inovativnost ne pozna meja, saj so med desetinami odlikovancev ustvarjalci športnih oblačil, »ki po načelu električne stimulacije mišic optimirajo človeško telo«, pa razvijalci sistemov za hranjenje energije v manj razvitih državah, ustvarjalci personaliziranih načinov investiranja ali digitalne biometrike, prodajalci deset ur kuhajoče se kostne juhe, programatorji uspešne integracije beguncev v podjetja in še in še. Lepota zagonskih podjetij je ravno v tem, da lahko vsakdo z dovolj domišljije in vztrajnosti uresniči svoje sanje, pa čeprav vsem pot ni posuta s cvetjem. Mnogim se veliki preboj ne posreči in nič čudnega, če reportaža televizijske postaje RBB in časopisa Tagesspiegel o zagonskih podjetjih v nemški prestolnici nosi naslov: Made in Berlin – dobre ideje in druge katastrofe.

Nekaj zagonske energije se izteče v finančne in druge glavobole, tista, ki ostane, pa spreminja življenje vsem, še posebej pa tistim mestom in območjem, kjer se novi ustvarjalci najbolje počutijo. V Berlinu so bili dolgo najbolj priljubljeni nekdanji vzhodnonemški predeli, ki jih je bilo mogoče prilagoditi po potrebah novih ustvarjalnežev in niso bili predragi, zdaj pa se zagonska podjetja pospešeno selijo tudi v tiste predele, ki doslej morda niso veljali za »cool«, še posebej če so v njih univerze. Na zahodni berlinski strani v bližini Tehnične univerze se je tako nastanil Charlottenburški inovacijski center, kjer je najcenejše pisarne mogoče najeti že za nekaj sto evrov na mesec. Da gre za inkubator novih podjetij, kaže tudi njegova zunanjost: namesto dragih avtomobilov so pred poslopjem parkirana kolesa, cenjena pa je tudi bližina železniške in avtobusne postaje Zoo ter letališča Tegel. A v nemški prestolnici načrtujejo celo prelevitev vsega zahodnoberlinskega letališča v novo središče za poslovno ustvarjanje, če bodo seveda kdaj do konca zgradili novo letališče BER. In če bodo lahko ignorirali referendumsko pobudo, naj priljubljeni Tegel ostane zračni pristan.

V organizaciji Für Gründer so se morali pošteno potruditi, da so za leto 2016 poiskali najboljša zagonska podjetja. Za zmagovalca so razglasili ArtiMinds Robotics za programsko opremo, ki robote »uči« bolj intuitivnega obnašanja, sledilo je podjetje Ad-O-Lytics iz Ulma, ki preučuje premagovanje rakavih bolezni z virusi.

Nova zagonska podjetja dobro dopolnjujejo tudi stara. V Nemčiji nekatera med njimi poskušajo pomagati malim in srednjim z nazivom Mittelstand, ki slavo nemške podjetniške ustvarjalnosti že vse od konca druge svetovne vojne širijo po svetu, a so številna med njimi zastala pred izzivom digitalizacije. Startupi, kot Kreatize, jim zdaj poskušajo od zunaj zagotavljati tisto, česar mnogi za lažje poslovanje še niso naredili, in na primer poslovne ponudbe potencialnim strankam še vedno pošiljajo po faksu. Seveda pa je v času, ko so na delu ruski, kitajski in drugi hekerji, digitalno poslovanje bolj tvegano, a tudi za to že nastajajo zagonska podjetja. Na spletni strani mesta Berlin opozarjajo na več kot tristo podjetij, ki se ukvarjajo z varnostjo interneta in drugimi vidiki spletnega komuniciranja, nekatera pa hitro posredujejo tudi informacije o vsakodnevnih nevarnostih. Oboji poudarjajo, da ne gre za spodžiganje panike, ampak za dobro pripravljenost za delo v svetu, v katerem so nekateri še vedno bolj kot ustvarjanju zavezani uničevanju.

Zagonska podjetja poskušajo pomagati tudi vsem drugim, eno izmed njih z nazivom Spacebase ponuja celo – zagonsko delovno atmosfero. Ustanovitelja Julian Jost in Jan Hoffmann - Keining sta prej za znano nemško svetovalno podjetje Roland Berger organizirala konference in delavnice, a ju je, kot sta povedala za časopis Die Welt, odbijalo formalno ozračje velikih koncernov in hotelov. Zdaj s pomočjo švedskega investitorja zainteresiranim ponujata izbiro bolj osebnih prostorov za poslovne potrebe, v tridesetih mestih dvanajstih držav sveta imata na voljo že 2000 prostorov, ki ustrezajo njihovim kriterijem. Poročata, da se zanje ne zanimajo le zagonska podjetja brez svojih konferenčnih prostorov, ampak jih zaradi bolj sproščenega ozračja za svoja srečanja rada najemajo tudi »konservativna« podjetja, kot sta Merck ali Deutsche Bahn.

Reuters

Mesto še vedno naprednejše od vasi

Pri omenjenem časopisu celo sami organizirajo tekmovanja za najboljše nove ideje in njihovo uresničenje, nov način poslovanja, povezan z novim načinom dela in življenja, pa že spreminja nemška in druga mesta. Ekonomija delitve se širi na vse od prevoza do hrane in bivanja, mesta, ki dihajo s svojimi prebivalci, pa ponujajo tudi ekološke in druge prednosti. Naj gre za nove zelene površine ali boljšo izrabo vsega od energije do materialov, ustvarjanje tudi tu nima meja, najrazličnejše predmete za delo in zabavo si je v Berlinu in drugod že zdaj mogoče izposoditi od navadnih meščanov, ki bi radi tako zaslužili. S sodobnimi tehnologijami je vse več materialnih dobrin dostopnejših ali celo brezplačnih.

Teh razprav bo samo še več, saj raziskave kažejo, da se množice in ustvarjalnost dopolnjujejo, projekcije prihodnosti pa povsod po svetu nakazujejo še večje priseljevanje v mesta. Celo univerze v mestih proizvajajo več idej kot tiste na podeželju, ugotavljajo ameriški raziskovalci. Najbolj kreativna podjetja tega sveta, kot Google ali Apple, za svoje uslužbence gradijo lastna mala mesta, a znameniti ameriški raziskovalec urbanega življenja Richard Florida ne verjame, da bodo zadostovala, saj so po njegovem prepričanju najuspešnejša mesta tista, »v katerih so dobrodošli nestandardni ljudje«. Tudi na spletni strani za reševanje zapletenih problemov Innocentive ugotavljajo, da jih največ rešijo ljudje, ki ne prihajajo iz stroke in tudi zato s seboj prinašajo sveže perspektive.

To je velika sreča za demokracijo in za obstoječa mesta, a bo vendarle treba rešiti tudi težave, ki jih novi načini življenja in ustvarjanja le še povečujejo. Gre za ohranitev naravnega okolja, zmanjševanje onesnaževanja, učinkovite prometne sisteme, skrb za otroke in starejše, varnost in tudi naraščajoče razlike med mesti in podeželjem, ki v nekaterih demokracijah že prinašajo politične spremembe. Samo domnevamo lahko, da bo vse večja komunikacijska in prometna povezanost vplivala tudi na to, pa čeprav spremembe potrebujejo svoj čas. Se pustimo presenetiti?