Konkurenčnost Slovenije: bistveno boljša, a na zelo rahlih temeljih

Na lestvici svetovne konkurenčnosti za leto 2019, ki jo objavlja švicarski inštitut za razvoj menedžmenta (IMD) in na kateri je Singapur prišel s tretjega na prvo mesto, je Slovenija med 63 državami, ki sodelujejo v tej raziskavi, obdržala lansko 37. mesto.

Inštitut konkurenčnost opredeljuje s štirimi kategorijami: gospodarsko uspešnostjo, vladno učinkovitostjo, poslovno učinkovitostjo in razvitostjo infrastrukture. Statistični podatki predstavljajo dve tretjini skupne ocene konkurenčnosti in se nanašajo predvsem na lansko leto, tretjino skupne ocene pa predstavljajo podatki, zbrani z anketo med menedžerji iz mikro, malih, srednjih in velikih podjetij. Letos je bilo v raziskavo zajetih 6093 menedžerjev, med njimi 100 slovenskih. Skupna uvrstitev države na lestvici konkurenčnosti v nekem časovnem obdobju pokaže njen konkurenčni položaj v primerjavi z drugimi državami, torej relativno konkurenčnost, in ne uspešnost države kot takšne.



Največje prednosti Slovenije so glede na raziskavo IMD visoka vpetost v mednarodno trgovino, kjer smo na 11. mestu, cenovna konkurenčnost, kjer smo na 12. mestu, ter usposobljena delovna sila, visoka izobrazbena raven in zanesljiva infrastruktura, pa tudi kakovost izobraževanja in dohodkovna enakost, varna družba ter enakost med spoloma. Slabosti pa so predvsem izjemno nizek delež mednarodnih investicij, izvoz tržnih investicij, delovno pravna zakonodaja vključno z visoko davčno obremenitvijo dela in nefleksibilnimi oblikami dela, neurejen letalski promet ter demografija.

Na splošno je verjetno najbolj zanimivo dejstvo, da je Slovenija ob izbruhu zadnje svetovne gospodarske in finančne krize na lestvici padla za 20 mest. »Do leta 2014 je naša uvrstitev na lestvici konkurenčnosti stagnirala. Po letu 2014 pa je s ponovno oživitvijo gospodarske aktivnosti, stabilizacijo javnih financ in izboljševanjem konkurenčnosti podjetij Slovenija hitro napredovala na lestvici in se letos močno približala Češki in Estoniji, ki sta v zadnjih dveh oziroma treh letih izgubili nekaj mest na lestvici,« je na predstavitvi rezultatov na javni agenciji SPIRIT pojasnila mag. Sonja Uršič z Inštituta za ekonomska raziskovanja. Država je v zadnjih petih letih izboljšala svojo konkurenčnost, saj se je s 55. mesta v letu 2014 povzpela na 37. mesto.

Mednarodne investicije rak rana

Po gospodarski uspešnosti se Slovenija letos uvršča na 33. mesto v primerjavi z lanskim 29. mestom. Kot je bilo poudarjeno na predstavitvi rezultatov, je razlog za padec postopno umirjanje rasti BDP v letu 2018. Gospodarska rast, ki se je v obdobju med letoma 2014 in 2017 stopnjevala, se je v letu 2018 začela umirjati. Rast BDP je v letu 2018 znašala 4,5 odstotka, kar je nekoliko manj kot v predhodnem letu, ko je Slovenija s 4,9-odstotno rastjo BDP beležila eno najvišjih rasti v Evropi.

Gospodarska rast v Sloveniji že tretje leto tudi sicer ostaja precej višja kot v EU, kjer je povprečje 1,9 odstotka. To je predvsem posledica še vedno razmeroma visoke rasti slovenskega izvoza, v zadnjih dveh letih pa tudi višje rasti investicij v stroje in opremo kot v EU. »Rast blagovnega izvoza se je v letu 2018 nekoliko upočasnila glede na leto 2017 zaradi znižanja povpraševanja v glavnih trgovinskih partnericah, vendar manj kot v povprečju v državah, vključenih v primerjavo, zato se je naša uvrstitev pri tem kazalniku glede na predhodno leto izboljšala za šest mest.



Na drugi strani pa smo kljub pospešeni rasti izvoza tržnih storitev pri tem kazalniku izgubili tri mesta na lestvici. Kar za 10 mest se je poslabšala uvrstitev Slovenije pri kazalniku, ki meri koncentracijo izvoza glede na izvozne partnerje: zadnji razpoložljiv podatek za leto 2017 kaže, da je dobra polovica vsega izvoza (51 odstotkov) odpadla na pet največjih trgovinskih partnerjev. Kljub nadaljnjemu povečanju presežka na tekočem računu plačilne bilance v letu 2018 smo tudi pri tem kazalniku glede na predhodno leto izgubili dve mesti na lestvici. Okrevanje gospodarstva in večja potrošnja gospodinjstev sta nekoliko povečala pritisk na cene, zato se je uvrstitev poslabšala tudi pri kazalnikih življenjskih stroškov in inflacije.

Na podsklopu mednarodne investicije se je naša uvrstitev poslabšala pri kazalniku izhodnih neposrednih tujih investicij, kjer smo na 62. mestu. Delež vhodnih investicij v Sloveniji predstavlja 33 odstotkov BDP, povprečje EU pa je 85 odstotkov. Po podatkih Banke Slovenije smo pri neposrednih tujih naložbah v letu 2018 zabeležili neto priliv v višini 1,1 milijarde evrov, kar je 0,7 milijarde evrov več kot leta 2017. Večina povečanja je bila v obliki lastniškega kapitala in reinvestiranih dobičkov (0,6 in 0,5 milijarde evrov), medtem ko se je neto dolg do tujih lastnikov znižal za 0,1 milijarde evrov. Na drugi strani so se domače neposredne naložbe v tujini v letu 2018 povečale zgolj za 63 milijonov evrov, kar je manj kot v letu 2017, so podatke slovenskih inštitucij združili pri agenciji SPIRIT.

...

Obremenitev dela previsoka

Težave, povezane z demografijo, staranje prebivalstva in s tem zmanjšanje števila delovno aktivnih ljudi nas pestijo že od leta 2015. Letos smo zaradi tega izgubili sedem mest, saj je bila rast števila delovno aktivnih tudi v letu 2018 nižja kot v letu 2017. Kljub vse večjemu pomanjkanju ustreznih delavcev smo pri kazalniku rast števila delovno aktivnih sicer še vedno na visokem 12. mestu na lestvici. Uvrstitev Slovenije na podsklopu zaposlenost se je letos izboljšala predvsem zaradi zmanjšanja brezposelnosti, ki znaša 5,1 odstotka, kot tudi stopnje dolgotrajne brezposelnosti ter brezposelnosti mladih, ki znaša 8,9 odstotka.

Podsklop trg dela je beležil poslabšanje. Razlog je verjetno še vedno posledica splošne percepcije nefleksibilnega trga dela z vidika zakonodaje, ki ne podpira delodajalcev v fleksibilnosti zaposlovanja. Na slabšo percepcijo anketirancev, torej menedžerjev v podjetjih, je po mnenju dr. Mateje Drnovšek z Ekonomske fakultete v Ljubljani vplivalo konec lanskega leta sprejeto povišanje minimalne plače z okoli 638 evrov neto na 667 evrov oziroma leta 2020 na 700 evrov neto. Poleg tega se obeta tudi izločitev dodatkov iz minimalne plače – dodatki bodo iz minimalne plače izločeni s 1. januarjem 2020. »Ta ukrep je bil sprejet, da bi država zaščitila najbolj ranljive skupine zaposlenih, vendar se s tem delodajalci ne strinjajo, saj menijo, da se jim bodo stroški za plače lahko zvišali do 20 odstotkov,« je prepričana Drnovškova.



Problematični sta visoka obremenitev dela s socialnimi prispevki, kjer smo na 62. mestu, ter efektivna obremenitev z dohodnino, kjer smo na 58. mestu. Stopnja prispevkov za socialno varnost v Sloveniji na strani zaposlenih predstavlja 20,85 odstotka plače, medtem ko je povprečje držav članic 9,3 odstotka. Dejanska davčna stopnja dohodnine pa je v Sloveniji 26,78 odstotka, v povprečju v drugih državah pa znaša 16,65 odstotka.

Pri poslovni zakonodaji so se izboljšale ocene in uvrstitev na lestvici pri kazalnikih: zakonodaja na področju zaposlovanja tujcev (pridobili 16 mest, 29. mesto), vpliv subvencij na konkurenco na trgu (pridobili 13 mest, 31. mesto), učinkovitost konkurenčne zakonodaje (pridobili šest mest) in drugih, zmanjšalo se je tudi število postopkov za ustanovitev podjetja (pridobili šest mest, 7. mesto). »Izboljšala se je tudi ocena delovanja vlade, boljša je bonitetna ocena Slovenije, poslabšanje pa je bilo zabeleženo pri kazalnikih stabilnost deviznega tečaja, stroški kapitala ter percepcija podkupovanja in korupcije,« je dejala Uršičeva.

Infrastruktura nam gre dobro

Pri sklopu infrastruktura Slovenija ohranja relativno stabilno in solidno uvrstitev. Med štirimi sklopi konkurenčnosti se z vidika razvitosti infrastrukture Slovenija uvršča najvišje na lestvici konkurenčnosti. Na tem področju dosegamo tudi absolutno najvišji kazalnik – pismenost prebivalstva – smo na 1. mestu po deležu pismenih oseb v prebivalstvu. V letošnjem letu je bil dosežen zelo pozitiven napredek tudi na področju tehnološke infrastrukture in izobraževanja.

Poleg kazalnikov, s katerimi meri globalno konkurenčnost, IMD z anketo spremlja tudi ključne dejavnike privlačnosti države kot poslovne lokacije. Anketirani menedžerji iz nabora 15 dejavnikov izberejo pet tistih, ki so po njihovi oceni najpomembnejši dejavniki privlačnosti države, v kateri poslujejo. »Usposobljena delovna sila in visoka izobrazbena raven tako ostajata najpomembnejša dejavnika privlačnosti Slovenije, sledi jima zanesljiva infrastruktura,« je še dejala Drnovškova. Sledijo še stroškovna konkurenčnost, dinamičnost gospodarstva in močna raziskovalno-razvojna kultura.



Dr. Peter Stanovnik z Inštituta za ekonomska raziskovanja (IER) je predstavil izzive, s katerimi se bo naša država morala spoprijeti za izboljšanje svoje konkurenčnosti. »Gospodarska uspešnost je v veliki meri odvisna od gospodarske rasti, potrebno pa bo nadaljevanje investicijskega zagona, saj so investicije pogoj za hitrejšo rast produktivnosti, ki precej zaostaja za povprečjem EU,« je dejal. Povečati bomo morali tudi vlaganje v raziskave in razvoj, inovacije in digitalizacijo, saj smo na tem področju v precejšnjem zaostanku. Zaradi demografskih trendov staranja prebivalstva bo treba okrepiti financiranje za lažje vključevanje tako starejših kot tudi mlajših na trg dela.

Slovenija je v zadnjih letih naredila pomembne premike na posameznih področjih delovanja države, kot so zmanjšanje administrativnih ovir, izboljšanje insolventne zakonodaje in učinkovitost pravosodnega sistema, vseeno pa ima pred seboj še kar nekaj izzivov: davčno prestrukturiranje, modernizacija državne uprave, zmanjšanje regulativnih bremen, izboljšanje delovno pravne zakonodaje, zagotavljanje vzdržnega financiranja sistemov socialne zaščite ter učinkovito črpanje evropskih kohezijskih sredstev. Izzivi pa so tudi na področju poslovne učinkovitosti, kjer je izpostavil kadrovske vrzeli tako pri manj kvalificirani delovni sili kot tudi pri inženirjih in računalniških strokovnjakih.

»Slovensko gospodarstvo bo glede na podatke iz raziskave o konkurenčnosti težko uresničilo cilj, ki je do leta 2025 povečati dodano vrednost na zaposlenega na 60.000 evrov. To bi zahtevalo bistveno prestrukturiranje tako industrije kot javnega sektorja. Problem je povezan s poslovnim okoljem in menedžmentom. Treba bo investirati dobičke v inovativne projekte in se bolj vključiti v mednarodne verige vrednosti. Premalo smo vključeni v finančne tokove. V Sloveniji imamo v raziskovalne projekte na leto vloženih približno 100 milijonov evrov, Avstrija pa dve milijardi evrov. Tukaj ne gre le za evropska sredstva, ampak tudi neposredne investicije v razvojno-raziskovalno dejavnost,« meni Stanovnik.

Pija.kapitanovic@delo.si