Konec bank kot jih poznamo

Slovenija je danes v drugačnem položaju. Boljšem kot je bila leta 2008, ko smo doživeli izbruh svetovne finančne krize, ki se je v letu kasneje po krivulji skoraj 8-odstotnega upada BDP prelevila v globoko gospodarsko krizo.

Danes je sektor podjetij bistveno manj zadolžen. Tudi slovenski bančni sistem je robustnejši. Tako z vidika likvidnosti, strukture financiranja, kot tudi kapitalske ustreznosti. Če so bile banke v prejšnji krizi del problema, so sedaj lahko del rešitve.

Vendar to ne pomeni, da je okolje poslovanja bančnega sektorja enostavno. Še posebej v trenutnih razmerah, ko morajo svoje poslovanje in procese zelo hitro prilagajati novim zakonskim zahtevam varovanja zdravja in negativnim učinkom na gospodarstvo ter položaj prebivalstva.

Pri Boston Consulting Group (BCG) sicer ne pričakujejo, da bi zaradi krize prišlo do kakšnih dramatičnih sprememb v jedru bančnih operacij, a kljub temu opozarjajo, da  bodo banke morale premisliti svojo vlogo v treh točkah:

a) kako okrepiti svojo vlogo pri izobraževanju strank, predvsem kar se tiče varčevanja in uporabe digitalnega bančništva,
b) kako okrepiti zaupanje in postati univerzalen svetovalec strankam tako glede investicij kot potreb financiranja in
c), od bank se pričakuje, da bodo tesneje sodelovale s svojimi vladami in zadevnimi centralnimi bankami ter pomagale pri učinkovitem posredovanju ukrepov za spodbujanje gospodarstva in drugih vladnih programov.

Vloga centralnih bank pri upravljanju ekonomskega učinka krize bi se lahko torej izkazala za ključno ter postavila in definirala nekatere bistvene pogoje poslovanja v bančnem sektorju.
 

Recesija in njen vpliv na banke

Kratkoročno bo ekonomski vpliv krize zelo negativen in bo močno vplival na večino držav, so mnenja pri BCG. Okrevanje, ki bo sledilo, pa se bo razlikovalo od države do države, odvisno od odpornosti domačega vladnega, poslovnega in zasebnega sektorja.


Na dolgi rok pa bodo zmagovalke po-kriznega obdobja prav banke, ki jim bo uspelo pogledati preko kratkoročnega kriznega upravljanja ter svojo pozornost, organizacijske napore in finančne vire usmeriti v pospeševanje transformacije osnovnih operativnih modelov ter s tem v doseganje novih mejnikov v digitalizaciji in nazadnje poslovni učinkovitosti.

Velikost posledic covid-19 in učinkov ukrepov za varovanje zdravja na gospodarstvo bo odvisna od mnogih elementov, katerih razvoj je zelo negotov. Različne nacionalne in mednarodne institucije relativno podobno ocenjujejo možne razpone, in sicer so ocene velikosti šoka gibljejo od približno -6 odstotkov BDP do -16 odstotkov BDP.

Na Banki Slovenije so pripravili Analizo učinkov covid-19 na slovensko gospodarstvo, v kateri so predpostavili tri možne scenarije nadaljnjega poteka dogodkov. Medtem ko se resnost učinka po scenarijih zaostruje, rezultati analize kažejo, da bo cena, ki jo bo plačalo slovensko gospodarstvo zaradi izbruha novega koronavirusa, verjetno presegla tisto zaradi svetovne finančne krize.

Pri Združenju bank Slovenije so nam potrdili, da opažajo upočasnjevanje gospodarstva, poslovnih in finančnih tokov, kar je med pandemijo pričakovano in bo ostalo tudi nekaj časa po njej. Slovenska izvozna in razvojna banka (SID) opozarja na vrednost skupnega kazalnika gospodarske klime, ki je dosegla najnižjo vrednost v celotnem opazovanem obdobju. Pri Novi Ljubljanski banki (NLB) pa dodajajo, da je že jasno, da bodo posledice obsežne tudi za bančni sektor.

Že najblažji ocenjevani padci gospodarske aktivnosti bodo imeli na bančne bilance negativne posledice in sicer tako na strani prihodkov kakor tudi zaradi povečanja nedonosnih terjatev, kar bo oboje negativno vplivalo tudi na kapital in s tem zmožnost financiranja gospodarstva. Zato so ukrepi držav, ki so usmerjeni v ohranjanje kreditne sposobnosti podjetij in pa ohranjanje zaposlenosti prebivalstva v trenutni krizi zelo pomembni in bodo imeli tudi pozitivne učinke na ohranjanje stabilnosti finančnega sektorja.


 

Kaj pa inflacija?

Trenutno se mnenje udeležencev na trgih odločno nagiba v prid tistih, ki menijo, da je nizka inflacija ali celo deflacija dosti bolj verjeten scenarij.

Karantena je namreč privedla do vzporednega šoka ponudbe in povpraševanja, kar je izjemno redek ekonomski pojav, še posebno v razvitih državah. Kmalu po ponovnem zagonu gospodarstva bi lahko v številnih sektorjih zaznali deflacijsko presežno ponudbo, medtem ko bodo vlade in nacionalne banke mobilizirale ogromna finančna sredstva za ponoven zagon gospodarske rasti, so nam zaupali pri BCG.

Pri Novi KBM (NKBM) z gotovostjo trdijo, da se bo zaradi logistike podražila hrana, vendar bosta na drugi strani nizka cena nafte in znižanje agregatnega povpraševanja zaradi omejitvenih ukrepov imela deflacijski učinek. Ena od nalog ECB je ohranjanje inflacije pod dva odstotka, pravijo in kot dober kazalnik navajajo gibanje EURIBOR-ja.
 

Banke morajo preoblikovati svoje poslovanje

V prihodnje bodo izzivi za banke še zahtevnejši. Poleg tega, da se zaradi globalnih negotovosti napoveduje tudi padec evropske in slovenske gospodarske aktivnosti ter da se ohranja okolje nizkih obrestnih mer, se bodo banke in hranilnice v prihodnje še intenzivneje soočale z izzivi na področju hitrega razvoja tehnologij, pri čemer ne gre spregledati tudi dejstva, da se banke soočajo s pomembno spremembo navad svojih strank.

Mlajše generacije, ki prihajajo, postajajo vse bolj zahtevne (a upravljajo z manj sredstvi), starejša populacija strank (ki upravlja z več sredstvi) pa je bolj konservativna in morda nad novimi možnostmi ni vedno navdušena, poudarjajo na Banki Slovenije.

Iz rezultatov ankete o digitalizaciji bančnih sektorjev Hrvaške, Češke, Madžarske, Romunije, Slovaške in Slovenije, ki jo je v oktobru lansko leto izvedlo Združenje bank Slovenije, izhaja zgovorna ugotovitev, da so vse države kot najpomembnejšo oviro za razvoj novih sodobnih produktov navedle regulatorno okolje. Največ inovativnih produktov so banke v teh državah v zadnji treh letih ponudile na področju kreditiranja in plačilnega prometa, podoben trend pa se pričakuje tudi v prihodnje.

Na podlagi azijskih primerov lahko vidimo, da so podobne krize v preteklosti prinesle dramatičen in trajen premik v vedenju in preferencah kupcev. Na podlagi raziskav vidimo tudi, da se je zaradi nedavnih vzpostavitev karanten v več državah pripravljenost strank za uporabo digitalnih bančnih kanalov že povečala.

BCG pričakuje, da bodo tradicionalni denar postopoma nadomestile digitalne valute, ki jih bodo izdajale centralne banke. Pri tem je najbolj verjeten nastanek nekaj regionalno usmerjenih digitalnih valut.

Z vidika bank je dosedanja digitalizacija izhajala iz njihove želje po izboljšanju uporabniške izkušnje. Pokrizno obdobje bo banke prisililo, da bodo na digitalizacijo gledale kot na glavno gonilo doseganja prej neopaženih ravni stroškovne učinkovitosti, verjamejo na BCG, a opozarjajo, da napredne digitalne tehnologije zgolj omogočajo ta proces preoblikovanja, banke pa bodo morale razviti pametne strategije, kako v celoti prenoviti svoj operativni model, pri čemer bodo morale biti dovolj previdne, da ne izgubijo strank ter istočasno ohranijo vire prihodkov.

Abanka in NKBM digitalizacijo podpirata. Slednja je že dlje časa del njune strategije. V zadnjih dveh letih sta namreč ustvarili 78-odstotno rast aktivnih digitalnih uporabnikov, ki spletno banko uporabljajo vsaj enkrat mesečno. Pričakujejo, da se bo trend nadaljeval.

Pri NLB menijo, da imajo banke še en argument več v prid avtomatizacije procesov. Pa ne le zaradi hitrejše izvedbe in manjšega števila napak. Poudarjajo tudi, da v prihodnje lahko pričakujemo v celoti digitalizirane načine plačevanja in digitalno valuto, kot njihov osrednji del. Tudi v SKB banki stalno poteka proces digitalizacije poslovanja in temu nameravajo tudi v prihodnje namenjati veliko pozornosti, pravijo. A SID banka poudarja:

Tehnološki velikani želijo kos pogače 

Med vplivnimi novimi ponudniki finančnih storitev se vedno pogosteje pojavljajo tudi tehnološki velikani. Njihovim poslovnim modelom pa je skupno predvsem združevanje plačil in finančnih rešitev v že obstoječe platforme. V zadnjem letu je v medijih sicer najbolj odmevala iniciativa Libra, v kateri ima aktivno vlogo tehnološki velikan Facebook.

Konkurenti z visokotehnološkimi rešitvami, dobro uporabniško izkušnjo, prepoznavnostjo pri strankah in globokimi žepi so prav gotovo resna konkurenca. Kljub temu, da pri omenjenih slovenskih bankah, t.i. fintech podjetij ne vidijo kot konkurenco, pri BCG opozarjajo na nujno potrebno odzivnost.