Koliko so vredne blagovne znamke NLB

Blagovne znamke NLB so pravzaprav »storitvene« znamke. Banke in tudi zavarovalnice ter telekomunikacijska, transportna, prav tako turistična podjetja namreč prodajajo in tržijo storitve, ne blaga v obliki nekih oprijemljivih izdelkov. Koliko so torej vredne znamke skupine NLB? »Prav gotovo zneski niso majhni, so pa zelo odvisni od metode vrednotenja. Mednarodni standard ISO 10668 določa metodološki okvir za denarno vrednotenje znamk po treh metodah: prihodkovni, tržni in stroškovni. Izbira prave je odvisna od namena vrednotenja. Pri prodaji NLB bi bila zelo verjetno najprimernejša bodisi prihodkovna bodisi tržna metoda,« pravi dr. Bojan Pretnar, eden največjih strokovnjakov za zaščito pravic intelektualne lastnine pri nas.

Dr. Bojan Pretnar: Neuradno sem slišal, da znamke NLB niso bile ovrednotene, torej njihova vrednost ni sestavni del prodajne ponudbe. Če to drži, potem bo prodajalec banke kupcu podaril nekaj sto milijonov večinoma davkoplačevalskega denarja, s katerim je bila ta sanirana.

Čeprav je ocenjevanje čez palec nehvaležno, po njegovem kaže omeniti nekaj bistvenih dejstev. NLB zdaj zelo dobro posluje, vse bolj se znova uveljavlja zlasti v državah na ozemlju nekdanje Jugoslavije, ima izredno razvejeno korespondenčno mrežo po vsem svetu in še vedno je vodilna banka v Sloveniji. »Zgolj ob teh dejstvih je vsekakor zelo verjetno, da bi vrednotenje ne samo osnovne znamke NLB, temveč še drugih, kot je Klik, zanesljivo preseglo vsoto 300 milijonov evrov,« meni Pretnar.

Kaj je sploh funkcija znamk

Osnovni funkciji znamk sta dve: prva je prepoznavanje izvora blaga ali storitev, druga pa kvaliteta – imetnik znamke mora skrbeti oziroma celo izboljševati svoje storitve. Na teh dveh funkcijah se gradi lojalnost potrošnikov, razlaga sogovornik, ki je ključni element za uspešnost poslovanja. Zato ne preseneča, da neopredmetena sredstva (angl. intangible assets), pri katerih zlasti storitvene znamke pomenijo precejšen delež, danes v podjetjih predstavljajo celo 80 odstotkov vrednosti tržne kapitalizacije ali več. »Drugače povedano, knjigovodska vrednost podjetij dandanes predstavlja 20 odstotkov njihove tržne vrednosti ali manj, velik delež preostalih 80 odstotkov vrednosti podjetja pa so znamke, patenti, know-how, avtorske pravice ... Torej je jasno, zakaj je vrednotenje znamk smiselno,« poudarja Pretnar.

Je mogoče oceniti, za koliko je vrednost same znamke NLB padla zaradi sanacije oziroma bančne luknje? »Takšno oceno bi bilo možno napraviti, vendar bi bila zaradi drugačnega namena vrednotenja – ki je bistven pogoj za izbiro metode – zelo verjetno drugačna in neprimerljiva z oceno, ki bi morala biti izdelana za namen prodaje banke.«

Jure Eržen

Večkrat opozarjal na pomen znamk

Na pomen znamk in njihove vrednosti je Pretnar že večkrat opozarjal, tudi v medijih, pred leti denimo pri primeru Elana, katerega znamka je bila ob prodaji podjetja prav gotovo vredna vsaj kakšnih 50 milijonov evrov.

Knjigovodska vrednost podjetij danes predstavlja 20 odstotkov njihove tržne vrednosti ali še manj, velik delež preostalih 80 odstotkov vrednosti podjetja pa so znamke, patenti, know-how, avtorske pravice ...

»Elan pa je bil prodan po knjigovodski vrednosti za 12 milijonov, če se prav spominjam. Ob povedanem ne morem razumeti, da zlasti obe instituciji, pristojni za prodajo slovenskih podjetij, DUTB in SDH, ne vrednotita neopredmetenih sredstev in te vrednosti ne vključita v prodajno ceno. Morda bi v to vprašanje lahko posegla tudi država, bodisi prek svojih nadzornikov bodisi s sprejetjem zakonskega akta, ki bi DUTB in SDH zavezoval, da v prodajno ponudbo obvezno vključita vrednost neopredmetenih sredstev. Navsezadnje so tudi standard ISO 10668 sestavljali predvsem finančni strokovnjaki, manj strokovnjaki za pravo znamk. Kakorkoli, neuradno sem slišal, da znamke NLB niso bile ovrednotene, torej njihova vrednost ni sestavni del prodajne ponudbe. Če to drži, bo prodajalec banke kupcu podaril nekaj sto milijonov večinoma davkoplačevalskega denarja, s katerim je bila ta sanirana,« poudarja.

Morda še ni prepozno za popravke. »Če sem javna sporočila o ugotovitvah Veljka Boleta prav razumel, je Slovenija morala izvesti dokapitalizacijo pod izrazito neenakopravnimi pogoji v primerjavi z reševanjem bank v nekaterih drugih državah EU. Če je to res, potem bi morala Slovenija takoj zdaj evropski komisiji ne samo postaviti vprašanje o pravni vzdržnosti zahteve za prodajo NLB, temveč dodatno proučiti možnost odškodninske tožbe proti evropski komisiji oziroma evropski bančni agenciji EBA za tisto milijardo in pol preplačane dokapitalizacije – ali pa vsaj za ta znesek zmanjšati obseg državne pomoči, ki je temelj zahteve evropske komisije za prodajo banke. V obeh primerih bi potem dobili povsem drugačne okoliščine, ki bi bistveno vplivale na prodajo banke – morda celo tako, da prodaje sploh ne bi bilo, ker bi Slovenija delež nedovoljene državne pomoči lahko vrnila. Če pa bi do prodaje le prišlo, bi Slovenija pridobila čas, da izvede vrednotenje znamk NLB v skladu s standardom ISO 10668 in dobljeno vsoto vključi v prodajno ponudbo. Upam, da to razmišljanje še ni zvonjenje po toči,« opozarja strokovnjak.

Prodaji nenaklonjen

Pretnar meni, da bi Slovenija morala imeti banko v slovenski lasti, ki bi bila približno takšne velikosti, kot je sedanja NLB. »Govorim o banki v slovenski lasti, kar pomeni, da ni v celoti v državni lasti. Takšna banka bi bila po mojem mnenju za slovensko gospodarstvo zelo koristna. Naše gospodarstvo je pač izrazito izvozno naravnano in potrebuje dober bančni servis kjerkoli na svetu. Tega seveda lahko vsaj načeloma zagotavlja katerakoli banka, toda današnji svet je politično in posledično gospodarsko skrajno nepredvidljiv. In zaradi nepredvidljivosti bi bilo prav, da pomemben del finančnih transakcij poteka prek banke v domači lasti. 

Jure Eržen

Kdo je Bojan Pretnar

Svojo pot je začel v sedemdesetih, v razvojnem inštitutu Iskre; tedaj je podjetje zaposlovalo 30 tisoč ljudi. Nato je odšel za štiri leta v Nairobi kot predstavnik takratne Ljubljanske banke. Po vrnitvi v Slovenijo je postavil na noge urad za intelektualno lastnino in vodil pogajanja z EU na tem področju. Preden je leta 2000 odšel v WIPO, svetovno organizacijo za intelektualno lastnino, je imel za sabo nekaj pomembnih »diplomatskih« zmag. Med drugim je zaščitil tudi lipicance. Prepričan je, da so blagovne znamke kot Coca-Cola, Nike in Google danes vredne že več od samih tovarn ali izdelkov. Zdaj je upokojenec.

Cena za delnico bo določena do konca meseca

Po objavi namere za prvo javno ponudbo (IPO) delnic NLB na ljubljanski in londonski borzi – nanašala se bo na najmanj 50 in največ 75 odstotkov minus ena delnica – sledi do konca meseca še objava prospekta za IPO, v katerem bo določen cenovni razpon za delnico. V ponudbi bodo malim vlagateljem v Sloveniji ponudili 10 odstotkov delnic, 90 odstotkov pa institucionalnim vlagateljem. Prodajalec bo na koncu delnice prerazporedil iz institucionalne tranše v tranšo za male vlagatelje ali obratno, odvisno od količine vpisov v posamezni tranši. V objavi prospekta IPO pa mora biti naveden tudi cenovni razpon za delnico, medtem ko se končna cena znotraj tega razpona določi po izteku vpisa. Knjiga naročil naj bi bila prav tako odprta približno 14 dni po objavi prospekta. O končni ceni bodo odločali nadzorniki SDH, morda tudi vlada kot skupščina holdinga, kot je bilo denimo pri nazadnje neuspešni prodaji Telekoma sredi leta 2015, ko sta uprava in nadzorni svet SDH ponudbo takratnega interesenta ocenila kot primerno in ekonomsko utemeljeno, vendar nadzorniki niso dali soglasja k prodaji, temveč so odločitev o tem prepustili vladi.