Koliko hotelov bo v Portorožu pozimi zaprtih

Po lanski rekordni turistični sezoni letos padajo novi rekordi, a razen za smučarska središča zdaj sledijo meseci, ko naval turistov pojenja. Izrazito nihanje med visoko in nizko sezono imajo obmorski kraji in ena najprepoznavnejših destinacij v Sloveniji je prav gotovo Portorož. Kako se bodo tam lotili letošnje nizke sezone?

V Turističnem združenju poudarjajo, da si prizadevajo za vzpostavitev celoletnega turizma in si želijo, da bi bili hoteli odprti 365 dni na leto. »Nismo destinacija, kot je, denimo, Rimini, kjer se 95 odstotkov hotelov pozimi zapre,« pravi Polona Žigo. V zadnjih letih se povpraševanje tudi v jesensko-zimskih mesecih povečuje – letos so imeli v večini mesecev nizke sezone dvoštevilčno rast glede na lani. Tudi novembra je bilo v občini Piran kar 11 odstotkov več hotelskih prenočitev kot lani. Letovišče ima ugodno klimo, ki omogoča aktivnosti na prostem vse leto, zato tudi v nizki sezoni privablja goste, ki jih zanimajo termalni turizem, aktivnosti v naravi (kolesarjenje in pohodništvo) in kulinarična doživetja ter seveda sam Piran.

Tomi Lombar

Združenje si prizadeva, da bi na destinacijo pripeljali goste, željne razkošja, zato pravijo: »Razvijamo produkte v smislu edinstvenega doživetja, butičnosti in visoke kakovosti, ki prispevajo k visoki dodani vrednosti. Želimo si torej goste, ki bodo cenili visoko dodano vrednost tovrstnih produktov in bodo za njih pripravljeni odšteti več. Prostorske omejitve nam ne omogočajo gradnje novih namestitvenih kapacitet, zato lahko rast destinacije dosežemo le z boljšo uporabo obstoječih.«

Hoteli bodo zaprti …

A najprestižnejša lokacija, ki v Portorož pripelje petične goste, hotel Kempinski Palace Portorož, bo velik del prihajajoče zime zaprt; od 21. januarja do 2. marca 2018 ne bo sprejemal gostov. Podobno bodo tudi mnogi drugi hoteli v Portorožu zaprli svoja vrata; Grand Hotel Bernardin bo zaradi prenove zaprt od decembra do marca, preostali iz skupine Bernardin bodo zaprti dva tedna v decembru in tri tedne v januarju. V visoki sezoni v Hotelih Bernardin sicer v primerjavi z nizko sezono dosegajo 30 odstotkov višjo zasedenost in 20 odstotkov višje cene, za to pa v visoki sezoni potrebujejo od 30 do 40 odstotkov več kadra kot sicer. Morda je v preteklih letih še največ prahu dvigovalo zapiranje petzvezdičnega hotela Metropol. Ob preostalih hotelih v skupini je Metropol namreč tradicionalno ostajal odprt tudi v zimski sezoni, dokler ni prišel v roke novih lastnikov; zadnja tri leta, odkar je v rokah hrvaške družbe Liburnia Riviera Hoteli, pa so zapirali tudi tega. Kakšen je načrt za omenjeni hotel in preostale iz skupine za prihajajočo zimo, nam v družbi niso želeli pojasniti, na vsa naša vprašanja so odgovorili le, da ne komentirajo svoje poslovne politike. Hiter pogled na njihovo spletno stran razkrije, da bo Metropol verjetno zaprt tudi večino prihajajoče zime; po božiču so sobe za rezervacijo na voljo šele marca prihodnje leto.

Tudi iz družbe LifeClass niso sporočili povsem natančnih podatkov o načrtovanem zapiranju hotelov, so pa dejali, da kot velika hotelska veriga s šestimi hoteli (enim petzvezdičnim in preostalimi štirizvezdičnimi) te zapirajo glede na povpraševanje. In ker je letošnja sezona rekordna, so se po dolgem času odločili, da bodo v zimskih mesecih zaprli manj hotelov kot prejšnja leta. V preteklosti niso zapirali vseh, pač pa začasno le nekatere, tako da so zimo preživeli z zmanjšano kapaciteto. Kljub povečanemu povpraševanju v nizki sezoni pa pričakujejo, da bo tudi letos za goste najcenejše bivanje v njihovih hotelih prav pred božičnimi prazniki – če vas torej mika morsko okolje v zimskem času, je zdaj pravi čas za oddih.

Glavni razlog zapiranja je seveda optimizacija stroškov, imeti hotele odprto vso zimo za mnoge lastnike enostavno ne bi bilo ekonomsko smiselno. Nekatere ob zaprtju tudi prenovijo ali osvežijo, a to ni glavni razlog za zaprtje; hoteli namreč ostajajo zaprti precej dlje, kot zahtevajo renovacije.

Na občini Piran sicer pravijo, da si izrazito prizadevajo privabiti goste skozi vse leto, zato jih odločitev nekaterih lastnikov, da zapirajo hotele za daljši čas, žalosti, obžalujejo, da jim tudi pomoč pri privabljanju obiskovalcev z obogatenim programom dogajanja v nizki sezoni ni dovolj, da bi tehtnico prevesila na drugo stran in bi se lastniki odločili vložiti dodaten trud v privabljanje zadostnega števila obiskovalcev, da bi se jim splačalo obratovati tudi pozimi. Po njihovih besedah je zdaj tudi v visoki sezoni jasno, da za hotele ni dovolj, da ponujajo zgolj »morje in sonce«, in zato vlagajo v bogatitev ponudbe. Morda bi bilo zato dobro tudi pozimi posnemati ta zgled in še povečati preostalo ponudbo, ne pa je povsem umakniti s trga. Prav z namenom bogatiti ponudbo in privabljati goste še s čim drugim kot z morjem, se je občina Piran odločila za razvoj kulturnega turizma, ki je najmanj odvisen od letnega časa. Zato so nekdanji godbeni dom preuredili v moderno kulturno središče Mediadom Pyrhani, ki obiskovalce na pot odkrivanja zgodovine, arheologije in arhitekturnega razvoja mesta popelje z najsodobnejšo 3D- in 4D-tehnologijo, animiranimi filmi in interaktivnimi pedagoškimi igrami.

Turistično združenje Portorož si predvsem prizadeva podaljšati turistično sezono. Ob klasičnih nastopih na sejmih in sodelovanju s PR-agencijama na italijanskem in nemško govorečem trgu, poskušajo v jesenskem času nase opozoriti tudi s posebnimi projekti, kot je npr. zanimiva brezplačna aplikacija Nexto – Legende Pirana. Ta goste spremeni v pustolovce in jim približa Piran in njegovo zgodovino z nalogami, izzivi in obogateno resničnostjo.

Tomi Lombar

Pozimi krajši oddihi

Gostje, ki pridejo užit morski zrak zunaj sezone, običajno bivajo tu manj dni kakor poleti, ko si večina privošči daljši letni oddih. (Nekateri celo ekstremno dolgega, v hotelih LifeClass so namreč letos gostili tudi obiskovalca, ki je pri njih ostal kar 51 noči.) Tudi v hotelu Kempinski Palace Portorož pravijo, da imajo v nižji sezoni predvsem goste, ki potujejo poslovno ali se udeležujejo različnih konferenc in ostajajo krajši čas. Delež domačih gostov se jim v tem času nekoliko poveča, predvsem zaradi posebnih ponudb na domačih portalih. Domači gostje v Sloveniji sicer ustvarijo nekaj več kot tretjino prenočitev. Zanimiv je pogled na tabelo Delež prenočitev domačih turistov, ki kaže, kako velike razlike so v Evropi po tem kriteriju. Že na sosednjem Hrvaškem domači gostje predstavljajo le sedem odstotkov, v Črni gori šest, na Cipru pet, na Malti pa štiri odstotke vseh. Najmanj prenočitev domači gostje ustvarijo v Liechtensteinu, kar ni ravno presenetljivo – če se malo pošalimo, lahko spijo le pri sosedu, če se zapeljejo malo dlje, so že čez mejo. Ravno obratno pa je v Nemčiji, kjer domači gostje ustvarijo 79 odstotkov vseh prenočitev, na Poljskem 80, v Romuniji pa 81 odstotkov.

Tomi Lombar

Kongresni turizem

Da nizka sezona ne postane mrtva sezona, je treba iskati tudi druge načine privabljanja gostov. Že dolgo znan kongresni turizem v zadnjem času doživlja nov razmah in ima v naših krajih še velik potencial. Vsem štirim slovenskim istrskim občinam se je na tem področju uspelo povezati in s pomočjo koordinatorja se v tujini na tem segmentu predstavljajo homogeno in povezano. Turistično združenje Portorož tako s hoteli sodeluje pri organizaciji promocijskih dogodkov zunaj glavne turistične sezone. Novembra so tako soorganizirali dve konferenci. Prvič sta Slovenija oz. Portorož in Piran gostila letno generalno skupščino Lufthansa City Center General Assembly, ki se je udeležuje kar 450 članov mreže Lufthansa City Center iz 70 držav. V tem času je bilo ustvarjenih približno 1500 hotelskih prenočitev. Gostili so tudi Kongres zveze čeških agencij, ki se ga je udeležilo 120 udeležencev, ustvarjenih pa je bilo okoli 600 prenočitev. V Sloveniji je sicer razmerje med mesecem z največ prenočitvami in tistim z najmanj precej podobno kot v večini Evrope – avgusta imamo 3,5-krat toliko gostov kot novembra. Največje razlike v Evropi so pri sosedih Hrvatih; avgusta lani so imeli kar 65,8-krat toliko gostov kot januarja. Zelo veliko nihanje je tudi v Črni gori, na Cipru in v Grčiji. Najmanjše pa so lani zaznali v Srbiji, na Finskem in Slovaškem. Najbolj obiskan mesec je bil v večini držav v Evropi avgust, v preostalih pa julij, najmanj obiskani pa so med novembrom in februarjem.

Smučarska središča v nizkem startu

Tomi Lombar

Ravno obratno se v smučarskih središčih visoka sezona začenja prav zdaj. A kraji, v katerih je zimska smučarska ponudba bolj razvita, se čedalje uspešneje tržijo tudi v preostalem delu leta. V zavodu Turizem Kranjska Gora pravijo, da so aktivni na zelo različnih področjih ravno z namenom, da bi bili privlačna turistična destinacija skozi vse leto in bi zaznali čim manj sezonskih nihanj. Cilj je desezonalizacija in Kranjska Gora je res že turistična destinacija vseh 365 dni. Po besedah Elizabete Skumavc iz Turizma Kranjska Gora lahko minuli del leta poimenujemo nizka sezona le še v narekovajih, saj manjšega zanimanja skoraj ni bilo zaznati. To je treba pripisati predvsem dobremu delu tamkajšnjih turističnih delavcev, ki skrbijo, da Kranjska Gora turistom ves čas ponuja kraj za sprostitev in uživanje, z namenom privabljanja turistov ves čas organizirajo tudi različne prireditve – tudi v mesecih tradicionalno manjšega obiska so organizirali nekaj večjih prireditev. Kot največje priznanje svojemu delu seveda štejejo vse obiskovalce, ki se zgrinjajo v Kranjsko Goro, kot dodatno potrditev pa vidijo izbiro Lonely Planeta, ki jih je uvrstil med destinacije »Best Travel 2018«.

V nizki sezoni je predvsem težko privabiti goste, ki bi v kraju ostali več dni, ne pa prišli le za eno popoldne ali na prireditev, potem pa se odpravili domov. Na začetku in na koncu zimske sezone zato skušajo obiskovalce prepričati s paketi, ki vključujejo namestitve. Na primer paketi Ski4free v ceni namestitve vsebujejo tudi brezplačno vozovnico za smuko na kranjskogorskem smučišču. Kranjska Gora je odkrila odlično priložnost za desezonalizacijo v kolesarskem turizmu; uredili in označili so mnoge kilometre kolesarskih poti, prihodnje leto bodo že drugič gostili evropski festival kolesarjenja Trail Days, kolesarski in glasbeni dogodek, ki ponuja sprostitev in adrenalin vsem starostnim skupinam, z izvirnim konceptom navdušuje tudi Goni Pony, retro zabavna rekreativna prireditev, na kateri se kolesarski navdušenci z legendarnimi ponyji vzpenjajo na Vršič, ter tudi druge kolesarske dogodke; prvič bodo gostili konferenco evropske mednarodne gorskokolesarske organizacije, Downhill worldcup, Trans Julius …

V Kranjski Gori pravijo, da bistvenih razlik med turisti poleti in pozimi ni, je pa v nizki sezoni močnejši segment organiziranih skupin v primerjavi z individualnimi gosti. Tako Slovenci kot tuji gostje se vse raje odločamo, da ob poletnem dopustu izkoristimo nekaj dni za krajši oddih tudi v drugih delih leta, zato se razlika med povpraševanjem v visoki in nizki sezoni vztrajno zmanjšuje. Za Kranjsko Goro sta zatišna meseca tik pred začetkom vsake smučarske sezone, zato se v oktobru in novembru največ ponudnikov prenočitvenih kapacitet odloči, da ta čas izkoristijo za svoj počitek ali obnovo obratov. Z vse večjo ponudbo in (deloma posledično) tudi vse večjim povpraševanjem se tudi Kranjska Gora pridružuje vedno več destinacijam, na katerih obdobje, ko bi gostje lahko tam bivali izrazito poceni, sploh ne obstaja več.

Termalni turizem

Še manjše razlike so pri termalnem turizmu; v družbi Terme Čatež pravijo, da sezone sploh ne delijo na visoko in nizko, saj je povpraševanje po njihovi ponudbi vseh 365 dni v letu, imajo pa vrhunce sezone med vsakimi šolskimi počitnicami in prazniki v različnih državah; takrat imajo več gostov in kopalcev. To so termini, ko so njihove kapacitete večinoma polno zasedene, to nihanje povpraševanja po seveda odražajo tudi cene in druge razmere bivanja. V družbi imajo tudi nastanitvene kapacitete na Obali ter v Mokricah; Hotel Koper in grad Mokrice pa pozimi vsako leto zaprejo. Podobno ugotavljajo tudi v družbi Sava Hotels & Resorts, kjer ponujajo svoje kapacitete na različnih koncih Slovenije: Sava Hoteli Bled, Terme 3000 – Moravske Toplice, Terme Ptuj, Zdravilišče Radenci, Terme Banovci in Terme Lendava. Največja sezonska nihanja opažajo v svojih hotelih na Bledu, kjer izrazita sezona traja od maja do oktobra (kot nas je spomnila tudi ponesrečena izjava direktorja Turizma Bled, ki je poleti slovenske goste pozval, naj se v poletnih mesecih izognejo Bledu in ga za svojo destinacijo izberejo jeseni, pozimi ali spomladi).

Ali je smiselno, da ponudniki ponujajo svoje storitve tudi v času, ko je zanje manj zanimanja, lahko seveda presodi vsak sam. Pogosto je povsem smiselno vzeti odmor, si napolniti baterije, obnoviti ponudbo in vse pripraviti za novo poplavo turistov, a če ponudniki ne znajo živeti in sodelovati s krajem, se jim to obnese le kratkoročno – dolgoročno se povsem egoistična poslovna logika pogosto ne obnese; če veliki sistemi in manjši lokalni ponudniki ter kraj ne živijo v sozvočju, pogosto dolgoročno izgubljajo vsi; le bogato in zanimivo življenje kraja tega ohranja zanimivega in privablja vedno nove turiste.