Koliko denarja so pokojninske zavarovalnice posodile Bojanu Petanu?

Če druge pokojninske družbe niso posojale sredstev, je to njihov problem. Ta naša naložba je imela v tem obdobju od pet- do šestodstotni donos, posojilo pa je tudi dobro zavarovano, poudarja Karmen Dietner, predsednica uprave Pokojninske družbe A. Zanimalo nas je, kako komentira dejstvo, da druge družbe, ki se ukvarjajo z upravljanjem sredstev zavarovancev, namenjenih varni starosti, niso posojale denarja, Pokojninska družba A pa je to počela. Posodila ga je družbam, ki jim banke posojila niso hotele več odobriti, ker so ocenile, da denarja ne bodo mogli vrniti. »Če ne bi imeli težav z bankami, se tisti, ki smo jim denar posodili, gotovo ne bi obrnili na nas,« se strinja Dietnerjeva.

Pokojninska družba A je sredi leta 2012 Termam Čatež, eni največjih turističnih družb pri nas in najpomembnejši članici skupine DZS, posodila nekaj več kot 5,1 milijona evrov. Posojilo bi po pogodbi zapadlo konec lanskega leta, a Terme tega denarja niso vrnile. Dolg do pokojninske zavarovalnice znaša še 4,3 milijona evrov.

Delo

Posojilo majavi družbi

Ker je turistično-založniški holding DZS, pod okrilje katerega sodijo čateške Terme, že nekaj časa v finančnih težavah, del bremen prezadolženega imperija Bojana Petana pa so na svoja ramena dobili tudi davkoplačevalci s prenosom njegovih dolgov na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), se postavlja vprašanje, zakaj je pokojninska družba Termam Čatež sploh posodila milijone. »Takrat še niso bili v takih finančnih težavah,« pojasnjuje Dietnerjeva. A pogled v poročilo za leto 2013 kaže, da so Terme že takrat izgubljale finančno kondicijo in bile močno zadolžene. Imele so za več kot 50 milijonov dolgoročnih posojil v bankah in družbah doma in v tujini ter za dobrih 23 milijonov kratkoročnih dolgov.

»Modra zavarovalnica nikoli ni posojala sredstev pokojninskih skladov, ki jih upravlja. Tudi iz lastnih sredstev ne dajemo posojil.«

Zanimalo nas je, ali so se s posojanjem denarja ukvarjali tudi drugi upravljavci pokojninskih sredstev. Vprašali smo največji pokojninski zavarovalnici. »Skladi, ki jih upravlja Prva osebna zavarovalnica, nalagajo večinoma v vrednostne papirje, kjer prevladujejo delnice in obveznice. Del sredstev je naložen tudi v alternativne naložbe, predvsem nepremičnine, ki dajejo donos iz najemnin ter depozite. Prva osebna zavarovalnice ne odobrava posojil, saj je takšno početje prepovedano od leta 2013 s spremembo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,« pravi Janez Kranjc iz Prve osebne zavarovalnice. Tudi Modra zavarovalnica, največja pokojninska zavarovalnica pri nas, ni posojala. »Modra zavarovalnica sredstev pokojninskih skladov, ki jih upravlja, nikoli ni posojala. Tudi iz lastnih sredstev Modre zavarovalnice ne dajemo posojil, razen kratkoročnega posojila s poroštvom Republike Slovenije, ki je bil dan maja 2013 v sanacijskem postopku konzorcija lastnikov in bank. Posojeni znesek je bil tudi vrnjen,« poudarjajo v Modri zavarovalnici.

Delo

Zavarovalnica grozi z izvršbo

Dolg Term Čatež do pokojninske zavarovalnice se torej po petih letih ni bistveno znižal. »Če nam tega denarja ne bodo vrnili, bomo šli v izvršbo,« napoveduje Karmen Dietner. Po nekaterih informacijah so Terme na začetku tega leta tudi že zamudile s plačilom obresti za to posojilo. Dietnerjeva poudarja, da ima Pokojninska družba A terjatev do Term dobro zavarovano, in sicer s hipoteko na Hotel Koper (ki pa ga koprsko sodišče zaradi spora med zainteresiranimi kupci ne dovoli prodati), na Grad Mokrice ter na dva apartmajska stolpiča v Marini Portorož.

Na Gradu Mokrice je pokojninska družba vpisana kot prvi upnik. Dietnerjeva še pravi, da je v posojanje denarja nihče ni prisilil. Sredstva zavarovalnice je namreč posodila svojim lastnikom, posojilo sta poleg Term Čatež dobili še ACH in holdinška družba Sava, a ti družbi sta svoj dolg poravnali. Predsednik nadzornega sveta pokojninske zavarovalnice je Samo Roš, ki je hkrati sicer tudi član nadzornega sveta Term Čatež. »Takšnemu posojanju denarja nisem naklonjen. Posel je bil sklenjen še pred mojim prihodom v nadzorni svet Pokojninske družbe A,« pravi.

Rusi neprijazen upnik

Terme Čatež so bile sicer del sporazuma o finančnem prestrukturiranju DZS, ki so ga podpisali leta 2014 in se je ob nespoštovanju zavez dolžnika iztekel konec lanskega leta. Upnice na čelu z Držbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) so lani zahtevale, da se Bojan Petan, prvi človek holdinga DZS, poslovi. Na vrhu DZS se ni zgodilo nič, je pa v zgodbo vstopil ameriški sklad York, prek svojih predstavnikov pri nas, ki bi lahko bili Petanu po nekaterih informacijah relativno naklonjeni. Petanu manj prijazen upnik je vsekakor družba Wiltan Enterprises Limited v lasti ruskega investicijskega sklada VR; do zdaj je dobila 23,83 odstotka zavarovanih finančnih terjatev do Term Čatež. Svoje terjatve, ki jih je kupila od bank, je že začela tudi aktivno upravljati.

DZS in Terme Čatež sta po izteku krovnega sporazuma z upniki izvedla nov manever in na začetku leta predlagala uvedbo postopka preventivnega prestrukturiranja. V nasprotju s stečajnimi postopki in postopki prisilne poravnave, ki se uvedejo, ko je dolžnik že insolventen (plačilno nesposoben), se postopek preventivnega prestrukturiranja lahko uvede, ko dolžnik v trenutku uvedbe še ni insolventen, a je mogoče pričakovati, da bo to postal v enem letu. Tako je Petan zagotovil dodaten čas za reševanje dolžniškega klobčiča. V postopku preventivnega prestrukturiranja naj bi se z upniki dogovorili za sporazum, na temelju katerega se bodo finančne terjatve zmanjšale in / ali bo odložena njihova dospelost in/ali spremenjena obrestna mera.

Delo

Ruski upnik z nogo med vrati

Terme Čatež so od začetka leta torej v postopku preventivnega prestrukturiranja. Zoper sklep o uvedbi postopka se je pritožila družba Wiltan Enterprises Limited, ki ima pri nas od leta 2015 v lasti begunjski Elan.

Janez Kranjc, Prva osebna zavarovalnica: naša zavarovalnica ne odobrava posojil, saj je tako početje prepovedano od leta 2013 s spremembo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Družba se je, razlagajo sogovorniki, poskušala s tem manevrom dokopati do lastništva čateške družbe. Če bi ji uspelo »zminirati« postopek preventivnega prestrukturiranja in doseči začetek postopka prisilne poravnave, bi Rusi svoje terjatve lahko spremenili v lastniški delež. Njihov manever je v sistemu DZS povzročil kar nekaj vznemirjenja. Po razsodbi Višjega sodišča v Ljubljani je krško okrožno sodišče sredi februarja postopek preventivnega prestrukturiranja potrdilo in odločitev je postala pravnomočna. Terme Čatež imajo zdaj na voljo pol leta, da sklenejo sporazum z upniki.

Po naših informacijah imajo Terme Čatež skupaj sicer okoli 52 milijonov evrov dolgov, od tega 31 milijonov evrov do bank, 4,3 milijona evrov do Pokojninske družbe A, preostanek pa do povezanih družb, med njimi največ, osem milijonov evrov do družbe M kapital. Holding DZS, ki je več kot 45-odstotni lastnik Term Čatež, ima 110 milijonov evrov dolgov. Po podatkih baze Gvin imajo Terme blokirane tri od štirih računov pri bankah, gre za posledico izvršb, ki so jih banke vložile v času od izteka sporazuma o finančnem prestrukturiranju v lanskem letu do začetka postopka preventivnega prestrukturiranja. 

Kaj pravi Bojan Petan

Zakaj ste potrebovali sredstva pokojninske družbe? Jih v bankah niste mogli več dobiti? Zakaj posojila niste vrnili?

Posojilo Pokojninski družbi A zapade 20. decembra 2018, obresti so redno plačane. Za podaljšanje roka smo zaprosili konec novembra lani, ker bi banke upnice nasprotovale, da bi pokojninsko družbo poplačali prej. Družba ima hipoteko na Hotelu Koper in Gradu Mokrice, oboje bo prodano v enem letu in posojilo bo v celoti vrnjeno.

Ali imate blokirane račune?

Družba Terme Čatež posluje povsem normalno in nima blokiranega nobenega računa v nobeni poslovni banki.

Ali je kdo vložil izvršbo?

Izvršbe sta vložili družba Wiltan in Unicredit banka, vse pa so bile sodno zavrnjene. Sodišče je izvršbo Wiltana zavrnilo konec februarja, ker je Wiltan vložil pritožbo na višje sodišče, postopek še ni pravnomočno končan.

Zakaj niste izpolnili zavez iz krovnega sporazuma o finančnem prestrukturiranju (MRA) iz leta 2014?

Vse zaveze iz MRA, sklenjene leta 2014, je družba spoštovala. 

Info

Z začetkom postopka preventivnega prestrukturiranja se prekinejo vsi postopki izvršbe, ki so jih banke že sprožile. Dokler postopek ne bo končan, na sodišče ni mogoče vlagati novih izvršb in zahtevati poplačila glavnice posojil.

TRETJE OKO: Jaka Cepec, strokovnjak za insolvenčno pravo z ljubljanske ekonomske fakultete

Ni podatkov o tem, koliko so poplačani upniki

Večina stečajev se konča brez razdelitve premoženja dolžnika, lani se je tako končalo dobrih 73 odstotkov stečajev.

110 milijonov evrov ima dolgov DZS, 31 milijonov evrov dolgov imajo Terme Čatež.

Tudi v primerih, ko stečajni upravitelji imajo kaj deliti, je poplačilo upnikov zelo nizko. Po analizi Jake Cepca so upniki poplačani povprečno le 6,8-odstotno. »Podatka o tem, koliko so upniki poplačani v postopku preventivnega prestrukturiranja, nimam in ga je tudi težko dobiti, saj ti podatki niso javno objavljeni. Ena od prednosti preventivnega prestrukturiranja je ravno to, da ni treba javno razkrivati načrtov poplačila,« poudarja doktor Cepec.

Po začetku postopka preventivnega prestrukturiranja proti dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi. »To je povsem normalno, logično in edino pravilno, saj je prav namen teh postopkov, da imajo dolžnik in upniki čas, da se dogovorijo o prestrukturiranju, še preden postane dolžnik insolventen,« dodaja. Ali sporazum o finančnem prestrukturiranju vpliva tudi na zavarovane finančne upnike, kot je tudi Pokojninska družba A s svojo hipoteko? »Če načrt vključuje tudi zavarovane terjatve, potem o tem zavarovani upniki glasujejo in morajo doseči vsaj 75-odstotno večino terjatev, vključenih v seznam. Če je to soglasje doseženo, lahko preventivno prestrukturiranje vpliva tudi na zavarovane upnike,« razlaga sogovornik.