Ko turisti postanejo odveč

Pred dnevi je Primorka, novinarka Eugenija Carl na facebooku objavila naslednji zapis: »Dragi sodržavljani iz notranjosti dežele. Ko pridete na dopustovanje v Portorož, a lahko, prosim, prinesete še 50 centov s sabo. Za parkiranje na modrih conah. Da ne boste množično okupirali parkirišč pred stanovanjskimi bloki, parkirali na zelenicah, na rezervacijah za domove upokojencev, zdravstvene domove ... Mi, domačini, se v iskanju parkinga vsak dan vrtimo okoli svojih domov in vas gledamo, kako s prezirom do oznak Rezervirano za ... iz avtov vlečete kolesa, napihljive plastične želve, supe, prenosne hladilnike in plažne dežnike ..., nato pa smo prisiljeni parkirati kilometer od doma. Po možnosti na modri coni. A lahko pustite doma čip socialističnega zastonjkarstva. Že dolgo ga ni več. 50 centov. Bi šlo?! Iskrena hvala.«

Zapis je sprožil vročo polemiko, marsikateri komentar pa je pokazal, da turisti med lokalnim prebivalstvom niso zaželeni. Parkirajo pred stanovanjskimi bloki in tudi na parkiriščih pred domovi za ostarele, kjer bi radi parkirali svojci oskrbovancev, lahko preberemo na družabnem omrežju. Facebook prinaša tudi fotografije v dokaz neprimernega obnašanja turistov. »V občini ni brezplačnih parkirnih mest, težave s parkiranjem v Luciji res obstajajo,« priznava piranska podžupanja Meira Hot.

Turistični tokovi spremenjeni

Terorizem oziroma strah pred terorističnimi napadi je dodobra obrnil turistične tokove. Turizem kot panoga je po svetu v porastu, Evropa je sicer še vedno najbolj obiskana celina, nekatere destinacije pa se po drugi strani spopadajo z resnimi padci obiska.

V Firencah bodo preprečili posedanje, popivanje in obedovanje turistov na javnih površinah, kot so stopnice.

Najbolj je prizadet Egipt, kjer imajo 40-odstotni padec obiska, sledi Turčija, kjer je turistov, kot kaže statistika, skoraj tretjino manj, Francija pa ima štiri odstotke manj gostov. Na ta račun imajo drugi cilji več obiska, med njimi največ Ciper, Španija, Malta in Hrvaška. Slovenijo je po ta teden objavljenih podatkih državnih statistikov v prvih petih mesecih letos obiskalo enajst odstotkov več tujih turistov, domači turisti pa so ustvarili pet odstotkov več prihodov kot lani.

Statistika je razveseljiva, realnost življenja lokalnega prebivalstva pa nekoliko drugačna. Naval turistov ima različne, tudi negativne posledice, ki nižajo kakovost življenja domačinov. Višajo se življenjski stroški in cene najemnin, kraji so preobremenjeni, težko je kupiti stanovanje v središču večjih mest, saj se jih veliko oddaja prek Airbnbija.

Mavric Pivk

Kako ravnajo po svetu

V sosednji Italiji, petemu najbolj priljubljenemu turističnemu cilju na svetu, ki ima 50-milijonski turistični obisk na leto, so že sprejeli ukrepe »proti« turistom. Turistični obisk poskušajo omejevati na območju naconalnega parka, imenovanem Cinque Terre. V Benetkah trume turistov že dušijo okolje in življenje prebivalcev, preveč je tudi potniških ladij, v Firencah so se odločili, da bodo v času kosila močili stopnišče pred največjo frančiškansko cerkvijo Baziliko svetega križa, podobno tudi pred nekaterimi drugimi kulturnimi spomeniki, in tako preprečili, da bi turisti pred njimi še naprej »posedali, popivali in obedovali«. Pijančevanje, smetenje, razgrajanje trum turistov moti tudi Špance, ki zahtevajo zakon, ki bi omejil število turistov.

Lokalna oblast »proti« turistom na Hrvaškem

Tudi na Hrvaškem, ki ima rekorde obiskanosti, ni nič drugače, tamkajšnji mediji so polni zapisov o nevšečnostih, ki jih povzročajo turisti. V nekaterih obmorskih letoviščih (Pag, Hvar, Dubrovnik, morda se jim kmalu pridruži tudi Šibenik) so prepovedali sprehajanje po mestu v kopalkah, za prekršek pa grozi globa v višini do 700 evrov. Že več let je prepovedano pitje alkoholnih pijač na javnih mestih. Na Hvaru so šli še korak dalje in denarno kaznujejo ljudi, ki uživajo kakršnokoli hrano ali pijačo na javnih mestih. Župan Novalje na Pagu je britanskim turistom letos napovedal pravo vojno. »Mladi Britanci pijejo, se drogirajo, se zabavajo v Zrćah, potem pa ves razvrat prenesejo na mestne ulice. Mi tega ne bomo tolerirali,« je odločno napovedal Ante Dabo.

Mavric Pivk

Kako pa je v naših turističnih biserih

Piranska občina, ki je s portoroško destinacijo najbolj obiskana turistična občina pri nas, tako drastičnih ukrepov kot Hrvatje na Hvaru gotovo ne bo uvedla. Podžupanja Meira Hot sicer ocenjuje, da turistov nikoli ne bi smelo biti preveč, sicer pa v občini kakšnih ekstremnih razmer in izgredov doslej ni bilo. Ne le Obala tudi drugje se srečujejo z navalom turistov. Na primer Bled, ki je prav tako turistično eden najbolj obleganih krajev v Sloveniji, morda glede na svojo velikost in število domačih prebivalcev celo najbolj. V občini ugotavljajo, da je »množičnost izrazita konec tedna med letom, v poletnem času pa tudi med tednom.« Poleg gostov, ki na Bledu prespijo, se v kraju, tako kot na Obali, zadržuje veliko dnevnih obiskovalcev. »Na Bledu je približno 6500 postelj (vključno z mesti v kampu), mesto pa ima 5000 prebivalcev. Poleti in med lepšimi konci tedna se število ljudi v kraju več kot podvoji,« razlagajo.

Ljubljančani še vedno radi popijejo kavo v središču mesta ali se družijo ob poletnih večerih. To je del njihove identitete in kulture. Bivanje v središču mesta za seboj potegne tudi nekoliko drugačen življenjski slog.

Negativni učinki turizma se kažejo v prometu. »Ne glede na dolgoletno prizadevanje se je osrednji del severne razbremenilne ceste oziroma obvoznice šele začel graditi in bo dokončan pred poletjem naslednjega leta. Na južno obvoznico še čakamo. To je odnos naše države do takšne ikone, kot je Bled. Na drugi strani je velik pritisk na parkirišča in jezerski breg. Zato tudi občina veliko sredstev vlaga v urejanje te infrastrukture, pri tem pa čakajo številni drugi projekti, ki so pomembni za življenje občanov. Menimo, da bi država morala pri financiranju občin in tudi z drugimi sistemskimi ukrepi pokazati razumevanje za tovrstna 'problemska' območja,« so prepričani na Bledu. Brezplačnih parkirišč za obiskovalce tudi pri njih ni, mogoče jih je najti le ob nekaterih javnih ustanovah, kot so lekarna, knjižnica in občina, pa še to le za hitre opravke od 15 minut do ene ure. Sicer pa imajo že leta uveljavljen sistem letne parkirnine (znaša 30 evrov) za občane, kjer lahko občani s tako imenovano blejsko kartico parkirajo kjerkoli tudi na plačljivih parkiriščih. Številni občani se ne morejo poistoveti s turizmom, na živce jim gredo vrvež, gneča in promet. Kljub temu na občini menijo, da se bo glede na to, da je Bled vrhunska in zato zelo obiskana turistična destinacija, s tem pač treba sprijazniti in se nekako prilagoditi.

Uradno v Ljubljani ni težav

»V Ljubljani prepoznavamo in občutimo predvsem pozitivne vidike turizma. Slovenska prestolnica je zaradi preporoda v zadnjem desetletju vse bolj priljubljen kraj za obisk. Povečano zanimanje za Ljubljano vpliva na splošno podobo mesta v svetu in na izboljšano ponudbo na več ravneh – za Ljubljančane in turiste: je bolj zanimiva za izvedbo mednarodnih dogodkov, kot so na primer razstave, koncerti, športne prireditve, prav tako za organizacijo mednarodnih poslovnih dogodkov, izboljšuje se kulinarična ponudba, ki zajema vse, od cenovno ugodne ulične prehrane do vrhunskih restavracij, več je interesa za tuje investicije v gradnjo infrastrukture, večja je ponudba trgovin in dostopnih blagovnih znamk, vedno več je mladih, ki uresničujejo svojo vizijo ekotrgovin ali domače obrti in v središču mesta odprejo prodajalno.

Vsa ta bogata ponudba je seveda dostopna tudi domačinom. Ljubljančani še vedno radi popijejo kavo v središču mesta ali se v mestnih lokalih in restavracijah družijo ob poletnih večerih, prav tako sveže sadje in zelenjavo nakupijo na tržnici, saj je to del njihove identitete in kulture. Bivanje v središču mesta, ki je navadno tudi središče vsakodnevnega dogajanja, za seboj potegne tudi nekoliko drugačen življenjski slog, predvsem pričakovanje bolj živahnega okolja, kot vlada v umaknjenih soseskah. Pestra ponudba kakovostnih dogodkov je prednost Ljubljane, ki je za številne prebivalce zaradi dogajanja pred pragom zaželena. Mestno središče deluje kot nekakšna dnevna soba, kjer se tako domačini kot obiskovalci radi zadržujejo.

Mavric Pivk

Raziskava o zadovoljstvu s turizmom

Eden izmed ukrepov Turizma Ljubljana v strateškem obdobju 2014–2020 je vsakoletno izvajanje raziskave z meščani o njihovem zadovoljstvu s turizmom v Ljubljani. Cilj raziskave je ugotoviti, kako meščani vidijo svojo kakovost življenja v ožjem mestnem središču v odnosu do turizma, ter na podlagi analize pridobiti usmeritve, ki bodo v pomoč pri strateškem načrtovanju turizma. Leta 2016 je bila opravljena prva raziskava, v kateri so ugotovili, da imajo meščani do turizma pozitiven odnos.

A situacija se je samo od lani precej spremenila. Po anonimni anketi v središču mesta smo hitro ugotovili, da so začeli turisti domačinom počasi rahljati živce. »Nepredstavljiv kaos v prometu, gneča na ulicah, v trgovinah in gostinskih lokalih, brezglavo tekanje naokoli ter pijančevanje na javnih mestih,« so eni izmed pogostejših odgovorov vprašanih, čeprav jih večina v isti sapi svetniško zatrdi, da je turizem dober za gospodarstvo in razvoj mesta in da se je »tudi sam videz Ljubljane močno popravil«.

Občina njihove pomiselke razume in želi oživljati še druga turistična območja, ki bodo obiskovalce Ljubljane potegnila iz mestnega jedra. »Ljubljano vedno opišemo kot idealno izhodišče za dnevne izlete po vsej državi. S preusmerjanjem turistov iz mesta sprostimo Ljubljano in jo pustimo prijetnejšo za prebivalce in obiskovalce, ki ostanejo, obenem pa promoviramo in ustvarjamo dobiček od turizma tudi drugim destinacijam in ponudnikom,« povedo.

Druga perspektiva, odziv »žabarja« na polemiko na Facebooku o parkiriščih v Portorožu

»Zapis potrjuje mojo tezo, da si Obala turistov dejansko ne zasluži ... Tukaj ne gre za 50 centov, to je zavajajoče, ponekod je dnevno parkiranje tudi po 15 evrov in plastični ležalniki, ki v trgovini stanejo pet evrov, dnevni najem pa zaračunajo 8-10 evrov, pa še lahko naštevam. Dogaja se manj kot v Triglavskem narodnem parku ... A gremo izračunat, kaj se zgodi, ko bodo odšli še zadnji »žabarji«, ki se pri vas počutijo še bolj osovražene kot na Hrvaškem? No, dragi Primorci, ne si želeti angleških turistov ... Druga perspektiva, brez zamere.«