Ko bosta v tovarni spet več kot dva zaposlena
Medtem ko se v Nemčiji in posledično tudi v Sloveniji še vedno ukvarjamo z digitalizacijo, ki je postavila temelje četrti industrijski revoluciji, se v svetu že začenja razprava o možnostih pete industrijske revolucije – revolucije, ki bo privedla do precej tesnejšega sodelovanja med stroji, umetno inteligenco in človekom.
Iz ene same proizvodne linije v najmodernejši tovarni enega najbolj slavnih proizvajalcev motorjev Harley Davidson lahko zapelje 1700 različnih variacij motorjev. Individualiziran jekleni konjič je dokončan vsakih 90 sekund. Celoten proizvodni proces enega motorja je bil skrajšan z 21 dni na vsega šest ur, sočasno so za sedem odstotkov upadli stroški, medtem ko so neto marže zrasle za skoraj petino (19 odstotkov).
Industrija 4.0 je transformirala Harley Davidson in seveda svet. Tako kot prejšnje tri industrijske revolucije je prinesla velike spremembe v proizvodnih procesih.
Je industrija 4.0 že mimo?
Termin industrija 4.0 se je po tem, ko je leta 2010 izšel iz nemških vladnih krogov in bil v začetku leta 2011 javno omenjen na sejmu v Hannovru, razširil med gospodarstveniki in javnostjo in v zadnjih letih skoraj ne morete več odpreti poslovnega medija, ne da bi vsaj nekje našli referenco na industrijo 4.0. A kaj je industrija 5.0, o kateri se vedno bolj vneto razpravlja? Tako vneto, da vam Google za industrijo 5.0 ponudi desetkrat toliko zadetkov kot za 4.0. Ali to pomeni, da je industrija 4.0 že preteklost?
Industrija 5.0 – ko pametna tovarna naredi korak naprej.
Trditi, da je industrija 4.0 že za nami, je seveda preuranjeno, večina podjetij ni še niti blizu idealov industrije četrte generacije. Ti namreč predvidevajo ne le avtomatizacijo (ki je bila že temelj industrije 3.0) in digitalizacijo, pač pa povsem usklajeno delovanje »pametne tovarne«, v katerih stroji prek senzorjev zaznavajo potrebe in komunicirajo med seboj po sistemu interneta stvari (IoT) ter relativno samostojno vodijo celoten proces, pri čemer informacijski del poteka v oblaku.
Medtem ko ponekod torej še vedno le sanjajo o industriji 4.0, se drugod nekateri že ozirajo po industriji 5.0. In da, odpuščeno vam je, če ne veste, kaj ta prinaša. V poplavi novih in novih izrazov, ki opisujejo trende v gospodarstvu, tehnološkem razvoju in razmerah v družbi, se človek zlahka izgubi. V številnih podjetjih se tako še danes sprašujejo, kaj je pravzaprav digitalizacija, če ne to, pa vsaj, kako jo najbolje izkoristiti za izboljšanje konkurenčnosti, produktivnosti in dobička.
Digitalizacija je svet spremenila v rudnik s podatki, ki imajo čedalje večjo vrednost. Podjetja, ki so pravočasno začela kopati in iskati nafto 21. stoletja, danes vedo, kaj si potrošniki želijo, morda celo bolje kot ti sami. Zenit naj bi dosegla s pametnimi tovarnami, katerih osnovni cilj bo zagotoviti večjo produktivnost. Roboti in stroji, ki bodo in so ponekod že sposobni nenehne medsebojne komunikacije, bodo z vsakim dnem bolj učinkovito opravljali svoje delo, medtem ko bodo ljudje tako rekoč izključeni iz delovnih procesov, kjer so naloge ponavljajoče se. Ko bo svet začel resneje razmišljati o zaposlitvah z visoko dodano vrednostjo za ljudi, pa naj bi po mnenju Philla Cartwrighta, izvršnega člana uprave v Centre for Modelling & Simulation, postavili temelje industriji 5.0 ali peti industrijski revoluciji.
Kaj prinaša industrija 5.0?
Enotni odgovor na to vprašanje bi bil – prihodnost. To na drugi strani pomeni, da niti ne vemo natančno, kaj. Predvsem naj bi združila natančnost in zmogljivost strojev ter kreativnost človeka. Cartwright je mnenja, da bo z industrijo 5.0 vse še bolj krojeno po željah in potrebah kupcev. Kot primer navaja umetno trebušno slinavko za diabetike, ki zaradi okvare tega organa v kri ne dobivajo dovolj encimov, kot je na primer inzulin, katerega naloga je presnova sladkorja. Brez povezav z aplikacijami na pametnih telefonih ali sorodnih rešitvah v prihodnosti seveda ne bi smelo iti. In kar je ključno, procese bi na podlagi zbranih podatkov vodila umetna inteligenca.
Industrija 5.0 bo prinesla tesnejše sodelovanje strojev, umetne inteligence in ljudi.
Prav umetna inteligenca naj bi bila most, ki bo še tesneje povezal stroje in človeka, kar naj bi zagotovilo nove preboje na področju proizvodnih in celo fizikalnih zmožnosti. »Če želite danes narediti futuristični dizajn letala, vas omejujejo trenutne proizvodne zmožnosti,« je prepričan Cartwright, ki opozarja, da smo omejeni s količino podatkov, ki se lahko pretaka med posameznimi procesi, tako v fazi proizvodnje kot na primer v fazi letenja prej omenjenega futurističnega letala.
Kdo bo zablestel?
»Ozirajoč se na industrijo 5.0 pričakujemo nadaljnje prestrukturiranje procesa razvoja proizvodov in proizvodnje na način, ki ne bo spremenil le proizvodnih procesov, temveč tudi definicijo tega, kaj proizvod sploh je in kakšno dodano vrednost predstavlja kupcu,« so zapisali v eni izmed študij v nemški družbi SAP.
Definicija industrije 5.0 ostaja nedorečena, pri SAP pravijo le: »Ko bo s procesom digitalizacije povezanih vse več proizvodov, bodo ti postali platforme za ustvarjanje dodane vrednosti – tako za uporabnike kot tudi za proizvajalce.«
Poskrbite torej, da ostanete kreativni, pa boste lahko dobro izkoristili tudi prednosti industrije 5.0. Bodite le ves čas pripravljeni na spremembe. Kdor ne bo, se jim ne bo izognil, le porinjen bo vanje in bo imel pri tem manj nadzora, kot če jih pričaka pripravljen ali še bolje – jih sproži že sam.
Več iz rubrike
3D tisk pozitivno vpliva na gospodarstvo
Najpogosteje 3D tisk proizvaja slušne aparate, protetične pripomočke in tekaške copate.
Bomo trajnost dosegli z jedrsko fuzijo?
Znanstveniki dosegli stabilizacijo jedrskega zlivanja, kar je dober znak za prihodnost