»Kmalu nam bo zmanjkalo prostora na vetrobranskem steklu«

»Saj poznate tovornjake in veste, kako velika vetrobranska stekla imajo? Kljub temu bi nam lahko zaradi vseh naprav za elektronsko cestninjenje kmalu zmanjkalo prostora,« je nekoliko v šali, a z jasno kritiko trenutne ureditve na področju elektronskega cestninjenja v Evropi, potožil Aleksander Bizjak, nekdanji podpredsednik sekcije za promet pri OZS in lastnik avtoprevozništva. »Avtoprevozniki že ves čas poudarjamo, da si v Evropi želimo enotni sistem elektronskega cestninjenja,« je nadaljeval. Z njim se strinjajo tudi v evropski komisiji, kjer o sorodnih rečeh razmišljajo že več kot desetletje, a enotni sistem kljub temu še ne deluje.

V kabinah tovornjakov se tako še naprej vozi cela kopica različnih naprav, ki delujejo na natanko določenih območjih oziroma državah.

»Svojo zahtevajo Slovenci, Nemci, Avstrijci, Slovaki, Čehi, Madžari, Belgijci,« je našteval države, ki imajo vsaka svoj sistem elektronskega cestninjenja, Bizjak, nato med telefonskim pogovorom za nekaj trenutkov pobrskal po spominu in navedel še primer Hrvaške, ki zahteva celo tri naprave za elektronsko cestninjenje. »Imajo tri lastnike avtocest, vsakega na določenih odsekih,« je pojasnil. Hrvaški sistem ima sicer eno prednost, saj lahko imetniki naprav te prestavljajo iz vozila v vozilo. Drugi sistemi tega ne omogočajo, kar pomeni, da mora imeti vsak tovornjak svojo napravo. V Nemčiji je tako namestitev naprave za elektronsko cestninjenje stala nekoč celo 250 evrov, medtem ko je danes približno polovico cenejša, saj proizvajalci novih tovornjakov ponujajo možnost predpriprave na nemški sistem. Naprava DarsGo stane voznike približno desetkrat manj, torej okoli deset evrov.

Cena seveda ni glavna težava, avtoprevoznike precej bolj moti, da morajo s seboj voziti še eno napravo več. Uvedbo novega sistema, ki v torek po praznikih ni povzročila gneče na cestah, kot so opozarjali mnogi, pozdravljajo. »Čeprav so določene poporodne težave, bo sistem elektronskega cestninjenja dolgoročno zagotovo pomenil zmanjšanje zastojev,« vidi Bizjak tudi pozitivno plat novosti pri nas.

Voranc Vogel

Za Evropo nič novega

Elektronsko cestninjenje po nekaterih drugih državah ni nobena novost. Na Wikipedii je mogoče prebrati, da je o možnosti njegove uvedbe v urbanem središču Washingtona že leta 1959 razmišljal ekonomist in nobelovec William Vickrey. V njegovi viziji bi moral biti vsak avtomobil opremljen z oddajnikom, ki bi po prečkanju določenega križišča poslal personaliziran signal v centralni računalnik. Glede na križišče in čas v dnevu bi lastnik avtomobila plačal cestnino.

Vozila nad dovoljeno maso 3,5 tone – avtobusi, tovornjaki, priklopniki – morajo imeti od 1. aprila v svojih kabinah napravo DarsGo, ki bo beležila prevožene kilometre po slovenskih avtocestah.

V 60. in 70. letih prejšnjega stoletja so sledili prvi testi novega sistema, a prva država, ki je uvedla elektronsko cestninjenje, leži na tej strani Atlantika – Norveška. Bergen je bilo prvo mesto, kjer je bilo leta 1986 vpeljano elektronsko cestninjenje, ki je delovalo vzporedno s tradicionalnim sistemom cestninskih postaj. Pet let pozneje je na elektronski sistem cestninjenja v polnosti prešel Trondheim. Danes ga Norvežani uporabljajo na 25 avtocestah in cestah. Podobne rešitve poznajo številne ameriške zvezne države in evropske države. Zanimivo je danes na tem področju v EU najbolj napredna Portugalska, njen sistem Via Verde, uveden leta 1991, zaradi svoje razširjenosti danes ni več namenjen zgolj plačevanju cestnin, mostnin in predornin, temveč tudi plačevanju goriva na določenih bencinskih črpalkah, parkirnin in celo obrokov v McDonaldovih restavracijah »drive-in«. Vzporedno s portugalskim sistemom se je v 90. letih elektronsko cestninjenje pojavilo tudi drugod po Evropski uniji. Največkrat v državah, kjer so avtocestno infrastrukturo gradili in upravljali zasebniki, ki so želeli z uvedbo novega sistema znižati stroške pobiranja cestnin – vsak zaposleni v kabini cestninske postaje namreč nekaj stane. Rezultat tega je sistem, ki ga ima, denimo, Hrvaška, ena država z več sistemi cestninjenja. Za Evropo, ki temelji na ideji prostega pretoka dobrin, je to seveda težava. Več različnih sistemov elektronskega cestninjenja pomeni namreč več zastojev, višje stroške za prevoznike, kar je vzrok, da se v Bruslju že več kot deset let pripravlja teren za vpeljavo enotnega elektronskega cestninskega sistema (EETS).

Z eno napravo skozi vso Evropo?

EETS naj bi začel delovati še letos.

Aleksander Bizjak: Avtoprevozniki že ves čas poudarjamo, da si v Evropi želimo enotni sistem elektronskega cestninjenja.

Namenjen bo tovornim vozilom, ki bodo lahko po novem prevozila večji del Evrope z eno samo napravo, ki bo kompatibilna z vsemi sistemi elektronskega cestninjenja. Proizvajalcev teh naprav naj bi bilo več – v EU si želijo konkurenčnega okolja –, med prvimi, ki so napovedali vstop na ta trg, pa sta družbi DKV Euro Service in UTA. Operater, ki bo povezoval naprave v tovornih vozilih z različnimi sistemi cestninjenja po državah, bo družba Toll4Europe, ki so jo s skupnimi močmi ustanovili Daimler AG, med drugim proizvajalec vozil znamke Mercedes Benz, in še T-Systems International ter že omenjena DKV Euro Service.

Novica bi morala biti pesem za ušesa Bizjaka in drugih avtoprevoznikov, vendar ni. V Sloveniji enotni sistem še ne bo deloval. Do konca leta naj bi prišli na vrsto trgi Nemčije, Avstrije, Francije, Belgije in Poljske. Naslednja nadgradnja v letu 2019 pa bo namenjena lajšanju prevozniškega posla Italijanov, Portugalcev, Špancev in Madžarov. Avtoprevozniki, ki bodo prečkali Slovenijo, bodo morali medtem v svojih kabinah še naprej imeti napravice DarsGo.

Voranc Vogel

Elektronsko cestninjenje po slovensko

Kot smo že zapisali, morajo imeti vozila nad dovoljeno maso 3,5 tone, pa naj gre za avtobuse, tovornjake, priklopnike, polpriklopnike, od prazničnega 1. aprila naprej v svojih kabinah napravo DarsGo, ki bo beležila prevožene kilometre po slovenskih avtocestah. Cestninjenje poteka prek 128 portalov nad avtocestami in hitrimi cestami. Prevozniki bodo cestnino lahko plačevali na dva načina. Prvi je s prednaloženim dobroimetjem na elektronskih napravah, drugi pa je plačilo po obračunu. Pri tem je treba poudariti, da cestnina ne bo odvisna samo od prevožene razdalje, temveč tudi od emisijskega razreda in števila osi vozila. Število osi bo moral določiti voznik sam, in sicer pred vsako vožnjo. Cilj je torej dodatno obremeniti tista vozila, ki z izpusti najbolj onesnažujejo okolje in s težo najbolj obremenjujejo ceste.

Dars: Tehnično bo sistem DarsGo ob zagonu podpiral vse kompatibilne naprave EETS, vendar ob samem zagonu delovanje še ne bo omogočeno. Predvidoma bomo vključili kompatibilne naprave EETS kmalu po zagonu delovanja.

Kakšen bo režim na cestninskih postajah? Podobno kot doslej ali pa v časih sistema cestninjenja ABC se bodo morala vsa tovorna vozila na cestninskih postajah še naprej razporejati na posebne vozne pasove. Edina in ključna razlika pri poteku prometa je, da se tovornjakom, avtobusom in drugim tovornim vozilom odslej ne bo treba ustavljati na cestninskih postajah, ampak jih bodo zgolj prevozili.

Vse to seveda ni mogoče brez ustrezne naprave in predhodne prijave vozila v Darsov cestninski sistem, ki zahteva nekaj več klikov, če je lastnik vozila tujec. Večino administracije je namreč mogoče urediti na spletu. Napravo DarsGo, za katero je treba odšteti okoli deset evrov – toliko naj bi imeli pri Darsu administrativnih stroškov –, je mogoče dobiti v Darsovih centrih in na večini bencinskih servisov Petrol, OMV in Mol, medtem ko jih Dars tujcem iz Evrope pošlje tudi po pošti. V sistem elektronskega cestninjenja se je do zdaj registriralo že več kot 120.000 vozil, naprave naj bi jih prevzelo nekaj več kot 110.000.

Kazni za tiste, ki naprave nimajo, se začnejo pri 800 evrih. Na prvi delovni dan jih je bilo samo v dopoldanskih urah izrečenih 34. A to še ni vse. Tudi tisti z napravo bodo morali biti pozorni, da bo na njej dovolj finančnega kritja, da bodo prave nastavitve o številu osi, emisijah ter da bo v vozilu pravilna naprava. Slovenski sistem ne dopušča prenosa naprav med vozili. Če je vozilo prijavljeno z napačnim emisijskim razredom ali ima napravo drugega vozila, je kazen za pravno osebo tudi do 2000 evrov.

Voranc Vogel

Zakaj je vse to pomembno? Slovenski sistem elektronskega cestninjenja še ni usklajen z drugimi evropskimi sistemi, kar pomeni, da bo moral vsak prevoznik poleg registracije vozila v slovenski sistem cestninjenja nujno prevzeti (in plačati) tudi elektronsko napravo, ki bo nekaj časa uporabna le v Sloveniji. »Tehnično bo sistem DarsGo ob zagonu podpiral vse kompatibilne naprave EETS (European electronic Tolling system), vendar ob samem zagonu delovanje še ne bo omogočeno. Predvidoma bomo vključili kompatibilne naprave EETS kmalu po zagonu delovanja,« so dejali v Darsu. V Evropi je z EETS zaenkrat kompatibilnih osem ponudnikov.

Kdaj bo Slovenija postala del tega sistema in kdaj, če sploh, bodo naprave DarsGo postale kompatibilne z drugimi evropskimi sistemi, za zdaj ni znano. »Prvotni načrt je bil, da bi sistem EETS začel delovati po celotni EU v 24 mesecih, vendar se je izkazalo, da je to res velik izziv,« so pojasnili v Evropski komisiji.