Klepet z Vidom za oceno tveganja za okužbo

Kleptalni bot Vid je rezultat neprofitnega projekta v katerem je sodelovalo 10 mladih razvijalcev in zdravnikov, sicer pa deluje na facebookovem Messengerju. Klepet z Vidom omogoča oceno tveganja za okužbo z novim koronavirusom s pomočjo kratkega vprašalnika. Uporabnik odgovori na vprašanja, ki jih zastavi Vid za tem pa dobi oceno in napotke na podlagi smernic Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Mladi razvijalci in zdravnik poudarjajo, da je v trenutnih razmerah zelo pomembno predvsem ozaveščanje javnosti; prav slednje pa uspeva klepetalnemu botu. Med glavnimi cilji je še preprečevanje panike, razbremenitev zdravstvenih ustanov in informiranje tistih, ki imajo srednje ali visoko tveganje za okužbo. Klepet vključuje ilustracije in deluje na uporabniku prijazen način.



Ideja za razvoj robota je prišla iz Tajske, kjer je s podobnim klepetalnim botom v prvih 4 dneh klepetalo več kot 100.000 ljudi. Ekipa, ki je razvila tamkajšnjega robota je nudila podporo tudi slovenski ekipi.
 

Nova tehnologija pomaga zdravstvu

Orodja za diagnoze na daljavo so bila v uporabi že v preteklosti; med najbolj znanimi je računalnik Watson, ki so ga razvili pri IBM. Ta v začetku ni bil zamišljen za postavljanje diagnoz temveč so ga uporabili kot tekmovalca na televizijskem kvizu. Sčasoma se je izkazal z dobrimi odločitvami, kar je dodatno spodbudilo uporabo umetne inteligence tudi v zdravstvu.

Klepetalni boti se pogosto nahajajo v spodnjih kotičkih spletnih strani, takšen bot imajo tudi na zavodu za zaposlovanje, kjer lahko posamezniki zastavijo vprašanja interaktivni zavodski asistentki. Vse skupaj izgleda kot živi pogovor, čeprav je celoten proces avtomatiziran. Vsekakor je prednost takšnih botov razbremenitev zaposlenih in pa zmanjšanje stikov bolnih in zdravih posameznikov (kar je trenutno še posebej pomembno).

Wall Street Journal je že v začetku razmaha virusa pisal o povečanem povpraševanju tovrstnih spletnih orodij ter o praktičnosti klepetalnih botov, ki bi lahko pripomogli k ocenjevanju tveganja posameznikov. Veliko težavo je takrat predstavljalo nepoznavanje virusa, z novim znanjem o virusu pa so se odprle tudi nove možnosti za razvoj spletnih orodij.
 

Na spletu tudi pasti

Ob pozitivnih plateh tehnologije pa se v času pandemije kažejo tudi negativne plati. Prejšnji teden je Svetovna zdravstvena organizacija opozorila, da so bili žrtve hekerskega napada. Takšni napadi so se v trenutnih nemirnih časih povečali, saj se je povečal tudi promet na spletu posledično pa baze podatkov. V kolikor se napadalci dokopljejo do teh, lahko hitro sledi izsiljevanje.

Dodatno težavo predstavljajo tudi lažne novice. Wall Street Journal poudarja, da se spletni giganti tega zavedajo in zato ob iskanju novic predlagajo čim bolj kredibilne vire. Ena izmed najpogostejših nepreverjenih informacij, ki trenutno kroži po spletu je predpostavka, da je bil virus oblikovan v laboratoriju. Čeprav tovrstne informacije nimajo trdnih dokazov se jih še vedno zasledi na spletu, prav tako pa oblikujejo družbeno mnenje in vplivajo na paniko med prebivalstvom.