Klasična božično-novoletna dilema: Plastično, pravo ali najeto?

Zaradi podnebnih sprememb se ta industrija spopada z resnimi izzivi. Izziv je tudi za potrošnika – kupiti pravo ali umetno božično drevo?
Fotografija: Še vedno je večja dogodivščina za družino, da gre na tržnico ali v drevesnico izbrat drevo. Čeravno je tokratna pandemija zamajala vse dosedanje navade in prakse. Tudi potrošnike. FOTO: Igor Modic/Delo
Odpri galerijo
Še vedno je večja dogodivščina za družino, da gre na tržnico ali v drevesnico izbrat drevo. Čeravno je tokratna pandemija zamajala vse dosedanje navade in prakse. Tudi potrošnike. FOTO: Igor Modic/Delo

Za božičnimi drevesi, prijetnim vonjem njihovih iglic, okraski in lučmi se skriva več milijard dolarjev vredna industrija, ki na leto proizvede na milijone živih dreves. Samo v Evropi je trgovina z božičnimi drevesi vredna približno 50 milijonov ameriških dolarjev na leto, v ZDA je leta 2016 dosegla več kot dve milijardi dolarjev. Kaj vpliva cen in kako veliko je povpraševanje?
 

Trg preplavljen s kavkaškimi jelkami


70 milijonov dreves ni zadostilo povpraševanju. Smreke, ki za božič krasijo dom, so v povprečju rasle od šest do dvanajst let, pravijo na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS), ki spremlja le uporabo gozdnih drevesc, namenjenih za praznično okrasitev. Na trgu so sicer okrasna drevesca različnih velikosti; manjša so praviloma tudi mlajša. Opažajo, da se je zadnja leta povečala zlasti ponudba rezanih okrasnih jelk in smrek negozdnih drevesnih vrst, na primer kavkaške jelke in bodeče oziroma srebrne smreke, ki so pridelane v nasadih v drugih državah članicah EU.

Bolje naravna kot plastična


Bi bilo bolje, če bi namesto prave jelke kupili umetno? Vse pogostejšo potrošniško dilemo so rešili znanstveniki. V ameriški zvezni državi Severna Karolina so intervjuvali 27 podjetij, ki gojijo božična drevesa. Ugotovili so, da s poseko smrek in jelk blažijo podnebne spremembe, je pisala revija Mother Jones. Drevesa so namreč naravna goba, ki v času rasti absorbira ogljikov dioksid. Tudi tla absorbirajo ogljikov dioksid, in to desetkrat več kot drevesa. Na zavodu za gozdove spodbujajo uporabo naravnih slovenskih drevesc, pridobljenih na način, prijazen do gozda, ki jih označujejo tudi z nalepko Darilo vašemu gozdu.


Bi ga najeli?


Drevesce lahko tudi najamete. Matic Senica iz podjetja Zelena mavrica že leta v sodelovanju z drevesnicami ponuja božično drevo v najem. Zeleno drevo že sedmo zapored dostavlja živa božična drevesa v loncih. Letos so imeli na spletni strani na voljo skoraj osemsto živih prazničnih dreves. Drevo ostane z vami čez praznike, po praznikih ga pridejo iskat, in če preživi, ga posadijo nazaj v naravo. »Tako z drevesom nimate nobenih skrbi, hkrati pa prispevate k ohranjanju naše narave,« pravi Senica.

Drevesa, ki jih ponujajo v najem, so visoka od 80 do 300 centimetrov, ljudje pa se največkrat odločajo za srebrno smreko oziroma Picea pungens. Zeleno drevo dobite že od slabih 50 evrov dalje, kar vključuje tudi ceno dostave in ponovne posaditve. Drevesca, visoka okoli 200 centimetrov, pa stanejo okoli 90 evrov.

Amazon dostavlja božična drevesa


Če bi živeli v ZDA, bi lahko pravo božično drevo od novembra naročili kar prek Amazona. Čeprav živo drevo ni enako knjigi, jih pošiljajo na enak način – odrezana, brez vode zapakirana v kartonasto škatlo. Amazon je obljubil, da bodo božična drevesa poslali najkasneje v desetih dneh od poseka, če bo le mogoče, še prej. Zatrjujejo, da bodo pot preživela.

Sicer so božična drevesa do enega metra višine pošiljali že lani, na Amazonovi platformi so nekateri ponudniki lani ponujali tudi večja. Tokrat pa Amazon sam prvič ponuja večja drevesa. Ali bodo ljudje prek Amazona kupovali drevesa Tim O'Connor, izvršni direktor Nacionalne zveze za božična drevesa za Business Insider ni znal povedati. Meni, da je še vedno večja dogodivščina za družino, da gre na tržnico ali v drevesnico izbrat drevo. Čeravno je tokratna pandemija zamajala vse dosedanje navade in prakse. Tudi potrošnike.

Več iz rubrike