Kjer roboti delajo robote
O

Vsak večji preboj v zgodovini pospremimo s strahom. To velja tudi za robotiko, ki se je bojimo zaradi izgube delovnih mest. Dosedanje raziskave niso enotne v oceni, ali bomo ljudje sčasoma res brez služb. Podjetja kljub robotizaciji še vedno zaposlujejo. Tudi pri nas.
Fotografija: Foto Shutterstock
Foto Shutterstock

V senci gore Fuji se razteza kampus z 22 tovarnami brez oken in desetinami poslovnih stavb. Daleč od oči javnosti je že konec sedemdesetih let direktor Seiuemon Inaba zgradil Fanuc, japonsko korporacijo, ki slovi po tem, da tam roboti delajo robote. Tako je pred leti zapisal Bloomberg. V začetku leta 2017 (predstavniki družbe z javnostjo komunicirajo le dvakrat letno) je podpredsednik Fanuca Kenji Yamaguchi povedal, da je približno 80 odstotkov montažnih del avtomatiziranih. »Samo ožičenje opravijo inženirji,« je dejal. Na 40.000 kvadratnih metrih, obdanih z gozdom, roboti sestavljajo in barvajo avtomobile, gradijo motorje in izdelujejo električne komponente. Kralj robotov je Robodrill. Je prva violina v simfoničnem orkestru sodobne produkcije, saj obdeluje kovinska ohišja za Appleove iPhone.

REUTERS
REUTERS


Japonci so orali ledino

Fanuc naj bi bil danes najpomembnejše proizvodno podjetje na svetu, saj je vse, kar naredi, namenjeno temu, da bi postal nepogrešljiv partner vseh proizvodnih podjetij. In ko imate veliko učinkovitih robotov, ki izdelujejo druge robote, lahko prodate te robote ceneje – okoli 25.000 dolarjev stane novi Robodrill, na spletnih straneh z rabljeno opremo pa jih je mogoče najti še ceneje. Skupina Volkswagen plača približno 10 odstotkov manj za Fanucove robote, kot je plačala za tiste, ki jih je prej kupila od nemškega podjetja Kuka. Fanuc je s skoraj štirimi milijoni sistemov CNC in pol milijona industrijskih robotov, ki jih je namestil po vsem svetu, zajel približno eno četrtino svetovnega trga, s čimer je postal vodilni v industriji pred konkurenti, kot sta Yaskawa Motoman in nemški ABB Robotics, ki jih imata okoli 300.000. Fanucovi Robodrills imajo 80-odstotni delež na trgu robotov za proizvodnjo pametnih telefonov, je številke pospremil Bloomberg. Fanucovi stranki sta tudi Amazon in Tesla.
V prvem četrtletju leta 2017 so severnoameriški proizvajalci porabili 516 milijonov dolarjev za industrijske robote, kar je 32 odstotkov več kot v enakem obdobju leto prej. Študija, ki jo je objavil Brookings Institution kaže, da mnogi roboti končajo v jeklarskih in avtomobilskih centrih, predvsem v Indiani, Michiganu in Ohiu. Po poročilu je na vsakih 1000 delavcev v Toledu in Detroitu približno devet industrijskih robotov, kar je trikrat več kot v letu 2010. Mnogi od teh robotov so Fanucovi.
V Sloveniji se 48 odstotkov vseh industrijskih robotov uporablja v avtomobilski industriji.


Najbolj robotizirani so Kitajci



Na svetu je okoli dva milijona industrijskih robotov, po ocenah Mednarodnega združenja robotike (IFR) pa se bo njihovo število do konca desetletja povzpelo na več kot tri milijone. Poleg Kitajske, Koreje in Japonske se na seznam najpomembnejših na zemljevidu robotike najpogosteje uvrščata še ZDA in Nemčija. Omenjene države pokupijo 74 odstotkov vseh robotov, a vse tri azijske države so kljub temu daleč spredaj, in sicer vsaka po drugem kriteriju. Lanskoletno poročilo World Robotics Report kaže, da je bilo leta 2017 na svetovni ravni dobavljenih 381.000 enot, kar je 30 odstotkov več kot leta 2016. To pomeni, da se je letni obseg prodaje industrijskih robotov v zadnjih petih letih (2013–2017) povečal za 114 odstotkov. Vrednost prodaje se je v primerjavi z letom 2016 povečala za 21 odstotkov in leta 2017 dosegla nov vrh v višini 16,2 milijarde dolarjev.
Daleč največ industrijskih robotov bo še vedno na Kitajskem. Tam naj bi se število industrijskih robotov do leta 2025 povečalo za desetkrat, na 1,8 milijona enot. Do 70 odstotkov industrijskih robotov bo kitajskega porekla, država naj bi do konca tega leta imela 40-odstotni tržni delež.

V Evropski uniji kar 25 odstotkov velikih podjetij pri svojem delu uporablja robote. Največ jih uporabljajo podjetja z več kot 250 zaposlenimi, kaže raziskava Eurostat za leto 2018.

Raziskovalci ljubljanske Ekonomske fakultete so ugotovili, da je v Sloveniji 2450 industrijskih robotov. S 137 roboti na 10.000 zaposlenih v predelovalnih dejavnostih smo nad evropskim povprečjem, kamor so nas dvignila predvsem podjetja iz avtomobilske industrije. V njihovih tovarnah je kar polovica vseh robotov, kljub bojazni, da bodo roboti odvzeli delo ljudem, pa ta podjetja večinoma neuspešno iščejo delavce, smo pred časom pisali v Svetu kapitala.


Tomaž Lanišek, direktor Knauf Insulation Škofja. Foto Tomi Lombar/delo
Tomaž Lanišek, direktor Knauf Insulation Škofja. Foto Tomi Lombar/delo


Zakaj robotizacija?

Zakaj se podjetja odločajo za robotizacijo? V KLS Ljubno, kjer so specializirani za izdelavo zobatih obročev, ki jih avtomobilska industrija danes vgrajuje v motorje kar 28 avtomobilskih znamk, pravijo, da so robote začeli uvajati zaradi povečevanja produktivnosti in konkurenčnosti, pa tudi zato, ker je sedaj, ko je v Sloveniji skoraj polna zaposlenost, »težje dobiti sodelavce za delo v tretji izmeni«. Z roboti so tudi nadomestili monotono ponavljajoče se in težje fizično delo ter znižali število nesreč pri delu. Tudi v proizvodnji Argete imajo nameščenih kar nekaj robotov, ki so jih vključili predvsem v »visokozmogljive linije, ki bi jih z delavci zelo težko obvladovali«. V Heliosu so jih začeli uporabljati na linijah, kjer je bilo ponavljajoče se in težje fizično delo. »Naložbam v robotizacijo sta botrovala tako splošen tehnološki razvoj v naši proizvodnji, predvsem pa pri naših kupcih, ki so že začeli z uporabo robotov v svojem proizvodnem procesu, kot tudi kadrovski razlogi. Ne bi rekli, da je to samo pomanjkanje delovne sile, pač pa tudi redefiniranje delovnih mest v smislu opuščanja oziroma nadomeščanja fizično najzahtevnejših delovnih mest z močnim faktorjem monotonosti in ponavljajočih se operacij,« na vprašanje, ali je podjetje začelo uvajati robote, ker ni bilo na voljo delovne sile, ali pa je tej naložbi botroval kak drug razlog, odgovarja Tomaž Lanišek, direktor družbe Knauf Insulation Škofja Loka. Dodaja, da je pri njih izmensko delo dodatno plačano, zato prejemki »delujejo motivacijsko, pa vendarle v času konjunkture to postane izziv, saj so podjetja z eno- ali dvoizmenskim delom v zadnjem času dvigovala plače, posledično pa se je nekaj sodelavcev odločilo za službo na manj izmenah«. Izmensko delo niti ni »tako velik problem, dokler imajo delavci proste vikende, kar jim zelo veliko pomeni«, dodajajo v Argeti.

REUTERS
REUTERS


Z robotizacijo do večje konkurenčnosti …

Proizvajalci v Združenem kraljestvu se trudijo, da bi sledili drugim vodilnim državam, ki so sposobne hitro izdelati visokokakovostno blago z nizkimi stroški. Za ohranitev konkurenčnosti malih in srednje velikih podjetij v Združenem kraljestvu morajo sprejeti digitalne tehnologije za povečanje produktivnosti, je lani na seminarju »Preklopite na robote« zbranim Britancem povedal Mike Wilson, generalni direktor prodaje za ABB Robotics v Veliki Britaniji in na Irskem. Avtomatizacija že revolucionira proizvodnjo in znižuje stroške dela za industrijo po vsem svetu. »Pri robotizaciji in delovnih mestih gre predvsem za vprašanje kakovosti delovnih mest. Roboti običajno nadomeščajo preproste, težke in ponavljajoče se operacije in s tega vidika gre za ukinjanje bazičnih delovnih mest. Z razvojem in dodatnim izobraževanjem zaposlenih pa lahko tem ljudem ponudimo kakovostnejša delovna mesta, kar zanje, zaradi novih delovnih okoliščin in višjega plačila, deluje motivacijsko. Nenazadnje mora nekdo upravljati tudi robote,« razlaga Lanišek.

Sočasno podjetjem robotizacija in avtomatizacija omogočata tudi biti v koraku s konkurenco. Temu pritrjujejo tudi naši sogovorniki. »Robotizacija in avtomatizacija sta ključni za povečanje produktivnosti. Visoka produktivnost je najpomembnejša za doseganje globalne konkurenčnosti podjetja,« tezi pritrjujejo v KLS Ljubno, ki zaposluje 250 ljudi in bi jih še več, a imajo že 97 odstotkov proizvodnih procesov avtomatiziranih in robotiziranih. Z obsežno in učinkovito avtomatizacijo ter robotizacijo proizvodnih procesov so zelo povečali konkurenčnost. Tudi v Argeti so jo: »Pa ne gre samo za cenovno konkurenčnost. Pri robotizaciji gre predvsem za to, da zmanjšamo subjektivni vpliv na proizvodni proces in je zato zanesljivost linij veliko večja, manj je odpada in napak. Roboti nam omogočajo tudi digitalizacijo proizvodnih procesov, saj nam dajejo precej uporabnih podatkov, ki nam kasneje pomagajo pri optimizaciji posameznih procesov v proizvodnji.«


»Robotizacija kot taka na dolgi rok zagotovo zmanjšuje stroške dela, kar ugodno vpliva na nivo lastne cene izdelka, ki je osnovna za definiranje konkurenčnosti. Kratkoročno ta prednost zaradi višine investicij in z njenim uvajanjem povezane potrebne delovne sile ni tako izrazita. V vsakem primeru lahko zaključimo, da robotizacija in avtomatizacija pripomoreta k višji konkurenčnosti zaradi več razlogov. Poleg stroškovnega vidika je tukaj tudi manjša možnost napak in s tem reklamacij, manj zastojev in višja fleksibilnost, kar prav tako prispeva k dvigu konkurenčnosti. Nenazadnje kaže tudi na stopnjo tehnološkega razvoja, ki ga podjetje dosega, kar nas na trgu, zlasti pri zahtevnejših razvojnih partnerjih, postavlja v popolnoma drugačno luč. Tisto, kar je najpomembnejše, so nova delovna mesta, ki so povezana z roboti. Ta so bolje plačana in veliko bolj zanimiva za sodelavce,« pojasnjuje Lanišek.

Bogomir Strašek - priznanje za življensko delo. Foto Blaž Samec
Bogomir Strašek - priznanje za življensko delo. Foto Blaž Samec


… in večjega zaposlovanja

Mediji vse pogosteje objavljajo novice o koncu delovnih mest v proizvodnji. Futuristi pravijo, da ko se bosta robotika in umetna inteligenca združili, bodo človeški delavci odveč. Vse to nazorno prikazujejo videoposnetki robotov, ki vozijo kolo, pripravljajo kosilo, dostavljajo pakete, delajo kot receptorji v hotelih ... Tisti, ki so videti kot ljudje, so prav srčkani in ni vrag, da nam ne bi mogli biti tudi prijatelji, ki bi se jim kdaj potožili. Ampak proizvajalci nimajo veliko koristi od robotov, ki skačejo, vozijo kolo, pripravljajo zajtrk, nas masirajo, dostavljajo pakete …


Potrebujejo izvajalce, ki lahko opravljajo specifična proizvodna opravila. In četudi je KLS Ljubno zaradi večje globalne konkurenčnosti pridobilo nova naročila, kljub robotizaciji povečujejo število zaposlenih. »Sedaj potrebujemo več strokovnih sodelavcev s kompetencami za upravljanje in vodenje robotiziranih in digitaliziranih procesov,« pojasnjujejo. Iščejo rezkalce, orodjarje, strugarje in mehatronike za opravljanje nalog v podpornih procesih, pa tudi tehnike in inženirje za delo na zahtevnejših proizvodnih procesih ter na področju razvoja in tehnologije.
»Brez robotizacije ne bi dosegli učinkovitosti, kot jo imamo sedaj. Tudi nadzor posameznih procesov znotraj tovarne ne bi bil takšen, kot ga imamo sedaj,« pravijo v Argeti, a v isti sapi dodajo, da kljub robotizaciji oziroma avtomatizaciji v Izoli in v Hadžićih pri Sarajevu, kjer proizvajajo pašteto, »stalno povečujemo število zaposlenih, saj nam prodaja iz leta v leto raste«. Iščejo digitalno pismeno delovno silo, saj ne gre več za klasično ročno delo za tekočim trakom: »Danes morajo zaposleni v proizvodnji znati uporabljati računalnike in preko njih upravljati stroje.« V Heliosu imajo trenutno zapolnjene potrebe po delavcih, ki delajo na 2, 3 ali 4 izmene. »Smo proizvodno podjetje v panogi z omejeno možnostjo uporabe robotov, zato njihova uvedba bistveno ne vpliva na število zaposlenih v podjetju,« pravijo in dodajajo, da pri iskanju novih zaposlenih cenijo predvsem kreativnost, sposobnost analitičnega razmišljanja in odgovornost.

REUTERS
REUTERS


Tudi v podjetju Knauf Insulation kljub robotizaciji še vedno dodatno zaposlujejo. »Naše podjetje nenehno raste, zato se tudi število zaposlenih ne zmanjšuje oziroma se celo povečuje, kljub temu da smo uvedli robote. Z roboti se pojavljajo nova, zanimivejša delovna mesta,« pravi prvi mož podjetja Tomaž Lanišek. Kakšno delovno silo iščejo? »Delavce v proizvodnji, mojstrske profile, tudi visoko izobražene tehnične in razvojne ter komercialne kadre.«

Več iz rubrike

ikonomija

Digitalna Slovenija v številkah

Statistični podatki razkrivajo, da se s pomočjo tehnologije zmanjšuje neenakost in povečuje kakovostno izobraževanje. Tehnološki napredek bi lahko v naslednjih 10 letih premostil digitalni razkorak i…

ikonomija

Kako izgledajo banke prihodnosti

Vodilni v panogi bodo razvili podrobno razumevanje o profilu in obnašanju svojih strank. Bank bo manj. Denar bo digitalen in bolj demokratičen.

ikonomija

Nov razpis za vzpostavitev brezžičnih Wi-Fi točk na javnih mestih

Odprl se bo četrti evropski javni razpis za pridobitev bonov za vzpostavitev brezžičnih Wi-Fi točk na javnih mestih. Razpis bo potekal po sistemu »kdor prej pride, prej melje«.

ikonomija

Ustanovitelj Zooma v enem dnevu bogatejši za 800 milijonov dolarjev

V petek, 29. maja, je vrednost delnic Zoom Video Communications Inc. na borzi Nasdaq narasla za 9,7 odstotka. Tržna kapitalizacija podjetja je prvič presegla 50 milijard dolarjev.

Komentarji: