Kje so priložnosti za antropologe in etnologe?

Kako je v deželi pod Alpami, kjer je bilo po podatkih statističnega urada v študijskem letu 2017/18 v terciarno izobraževanje vpisanih 76.534 študentov ali skoraj 3000 manj kot v prejšnjem študijskem letu in kjer največ študentov študira v programih s področij poslovnih ved in prava ter tehnike, tehnologije in gradbeništva?

Tudi pri nas je precej antropologov zaposlenih v industriji, a v nasprotju z ameriškimi kolegi pogosto opustijo svoj naziv, opomni Podjed. Pri tem nikakor ne gre za idealizacijo ameriškega okolja, vendar tam razmišljajo drugače, sicer Microsoft, Boeing, Xerox in drugi ne bi zaposlili družboslovcev, ki so podjetju pomagali ali ga celo privedli do novih rešitev. Tako razmišljajo tudi v podjetju Comtrade, ki je sicer računalniško podjetje, kjer so podprli prihod Intelove antropologinje Geneviève Bell v Slovenijo, ko je predavala na mednarodni prireditvi Zakaj svet potrebuje antropologe. V podjetju pa vse bolj razmišljajo tudi o vključevanju družboslovcev in humanistov v delovne procese, dodaja Podjed.

PREBERITE ŠE:

Kje bodo družboslovci in humanisti najbolj uporabni v bližnji prihodnosti?

Kaj počno naši psihologi, sociologi, politologi …?

Rajko Muršič, etnolog in kulturni antropolog na ljubljanski filozofski fakulteti, meni, da bodo antropologi oziroma etnologi v bližnji prihodnosti najbolj uporabni v hitrorastoči antropologiji dizajna oziroma snovanja (oblikovanja), v medicinski antropologiji in antropološki gerontologiji pa kulturni animalistiki ter razvoju informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Med dejavnostmi, v katerih so se dobro znašli, so tudi turizem, kulturna animacija, zelo uspešni so v nevladnem sektorju, med njimi pa je tudi nekaj podjetnikov, niza primere. »V vsakem primeru bo dela za etnologe in antropologe ter druge družboslovne in humanistične strokovnjake vedno več, saj z vsakim novim dnem vstopamo v kompleksnejše družbene odnose, ki jih bo dodatno osvobodil dosedanji pritisk odvisnega in manualnega dela, ko ga bodo prevzeli stroji, avtomatično sledeč preizkušenim algoritmom,« je prepričan Muršič.

Zakaj svet potrebuje antropologe?

Temu pritrjuje tudi Podjed, ki opaža, da so nekatera podjetja pri nas pripravljena sodelovati pri raznih projektih – takšnih, kot sta PEOPLE in Mobistyle, ki jih izvaja z Metronikom, pa tudi pri projektu DriveGreen, katerega cilj je bil razvoj mobilne aplikacije za spodbujanje trajnostne mobilnosti na različnih lokacijah. Na podlagi mednarodne raziskave v različnih okoljih je nastala aplikacija 1, 2, 3 Ljubljana, ki samodejno pokaže, koliko časa ste hodili, tekli, kolesarili, se vozili z avtom in uporabljali javni prevoz, s čimer spodbujajo alternativne oblike mobilnosti. »Antropološki pristop se je pri tem pokazal kot izjemno pomemben,« opomni Podjed. »Na začetku smo morali ugotoviti, za koga to rešitev sploh pripravljamo, in poskušali dognati, s kakšnim trikom lahko prepričamo ljudi v Ljubljani, Beogradu, Newcastlu in Budimpešti, da bodo šli v službo peš ali s kolesom namesto z avtomobilom. Vsako mesto ima namreč svoje kulturne in infrastrukturne posebnosti, zato tudi rešitev ne more biti univerzalna.« Tudi prvotna ideja o aplikaciji se je med razvojem precej spremenila, razlaga Podjed.

Najprej so si zamislili aplikacijo, ki bi s pomočjo senzorjev v telefonu merila, kako dober voznik je posameznik. Tako bi prihranili gorivo in zmanjšali izpuste CO2. A so kmalu ugotovili, da telefona ni pametno uporabljati med vožnjo, pa tudi majhni prihranki goriva ljudi zjutraj, ko se jim mudi na delo, navadno ne zanimajo. »Ugotovili smo, da lahko zmanjšamo porabo goriva za sto odstotkov tako, da ne uporabljamo avtomobila. In tako smo razvili dvojni sistem motiviranja – na individualni ravni in ravni skupnosti z indirektnimi mikrodonacijami. To zelo preprosto pomeni, da nekdo drug plača, če sami hodite, kolesarite ali uporabljate javni prevoz. In ta nekdo drug je predstavnik mesta, kapitala ali kdo drug, ki ga ob medijski podpori izzovemo, da se za teden ali dva pomeri z uporabniki aplikacije v mestu. Če v povprečju ne zmaga v neki dejavnosti, mora nekaj denarja nameniti za izboljšanje mestne infrastrukture,« inovacijo opisuje Podjed. Ker se je ta pristop izkazal kot uspešen, bodo tudi naslednje projekte izvedli na podoben način. V novem projektu z naslovom Nevidno življenje odpadkov bodo s takšnim »sodelovalno tekmovalnim« pristopom poskušali zmanjšati količino odpadkov v gospodinjstvih.