Kitajske gigantske solarne elektrarne mahajo z obličja Zemlje

Če bi preleteli pokrajino Datong, bi nam z obličja zemlje pomahali dve ogromni pandi. Narejeni sta tisočih sončnih celic.

Obe sončni pandi skupaj proizvajata 100-megavatov energije na 100 hektarih, kar za kitajsko solarno elektrarno niti ni veliko, imata pa patriotsko noto. »Obe sončni elektrarni sta narejeni tako, da poosebljata kitajski nacionalni zaklad – velikega pando,« je zapisano v enem od dokumentov podjetja, ki je tovarni zgradilo, Panda Green Energy.

Kitajska lahko proizvede največ solarne energije na svetu, več kot 130 gigavatov. Če bi vse celice na enkrat delovale, bi država z elektriko lahko popolnoma oskrbela vso Veliko Britanijo. Na Kitajskem najdemo tudi največjo solarno elektrarno na svetu, nahaja se v puščavi Tengger, njene zmožnosti presežejo 1500 megavatov energije, piše Chris Baraniuk za britanski BBC.

Vsi ti projekti so Kitajsko stali velike količine denarja. Pa so bili tega vredni? Bodo vsi ti zeleni projekti kdaj res omogočili okoljsko bolj neoporečne sisteme?

Prostor in sonce

Ni čudno, da je večina solarnih elektrarn svoje mesto dobila na sončnem severu, severozahodu. Tam je veliko prostora in sonca. Pomembne pa so tudi zato, ker so tam zdaj tla toplejša in zaradi njih izginja zamrznjena in kmetijsko neuporabna zemlja. Tam bodo zdaj lahko zrasla tudi drevesa, območje pa bo tako lahko bolj privlačno za morebitne prebivalce.

AFP

»S proizvodnjo solarne energije je ravno obratno,« pove Yuan Xu iz kitajske univerze. »Večina sončnih elektrarn je locirana daleč od večjih mest, ki bi jih krvavo potrebovala, zato je njihov izkoristek v resnici zelo slab.« Po podatkih kitajskega sektorja za energijo je v prvi polovici tega leta solarna energija pokrila le 14,7 odstotkov vse porabljene energije. In vzrok je tudi prevelika oddaljenost, kar Xu označuje kot »popolno neskladje.«

Kitajska želi te razdalje premagati z razvojem novih tehnologij, ampak načrti se ne razvijajo tako hitro, kot bi si želeli. Poleg tega država več ne pomaga z bogato finančno pomočjo, kar pomeni, da je gradnja in oprema zdaj veliko dražja. »Takšno gospodarsko vzdušje na tem delu tako ni zanimivo za morebitne vlagatelje, ki se raje obračajo za drugimi možnostmi,« za BBC pove Bloombergova novinarka in urednica Yvonne Liu. Sončni paneli na strehah večjih mest, kjer je izkupiček sončne energije izmerjen in uporabljen takoj, je veliko bolj privlačen kot velike dislocirane tovarne na drugem koncu države.

Kitajska ima poleg domačih elektrarn tudi mnoge izven meja države, mnoge med njimi se zdaj gradijo, večina v Indiji. Te bodo imele direktne povezave z matično državo Kitajsko

Liu je prepričana, da bodo sončne celice vsako leto cenejše, kar pomeni, da bodo sončne elektrarne za vlagatelje vsako leto manj zanimive. V treh do petih letih bodo takšne elektrarne brez težav gradili brez pomoči investitorjev.

AFP

Pa bo sploh smotrno graditi vse te ogromne elektrarne na tako odročnih mestih? Bodo služile svojemu namenu in v vseh svojih zmožnostih? Namreč, težava bo nastala čez trideset let, ko bodo sončne celice neuporabne in jih bo treba zamenjati, stare pa bodo postale odpadne, še piše BBCjev novinar Chris Baraniuk. Kaj bodo z njimi naredili, še ni jasno. Solarni odpadki res ne bodo tako kočljivi kot so jedrski, ampak že samo zaradi količine lahko postanejo velika težava. Je to sploh še »zelena tehnologija«?

Preberite še:

Kitajska afriškim državam obljublja 60 milijard dolarjev pomoči

Kitajska je največja proizvajalka sončnih elektrarn, sočnih celic in tehnologije, povezane s proizvajanjem sončne energije na svetu, poleg tega je njihov trg zelo velik. Več kot 60 odstotkov vseh sončnih celic je narejenih na Kitajskem, kar kaže na to, da ima vlada resne namene za njihovo proizvodnjo, po drugi strani pa mora zagotoviti visoko potrebo tudi drugih držav po njihovi uporabi. Kar se trudijo tudi z zakonodajo. A še vseeno več kot dve tretjini energije država dobi iz premogovnikov.