Kdo so evropski milijarderji in kolikšno je njihovo premoženje

Amancio Ortega

Zara, Španija, 74,4 milijarde dolarjev

Pexels

Lastnik, modni magnat, ustanovitelj tekstilnega giganta Inditex, ki ima v lasti blagovne znamke, kot so Zara, Berhska, Stradivarus, Massimo Dutti in Pull&Bear, Amancio. Ortega je bil leta 2015 za kratek čas zaradi gibanja delnic svoje družbe najbogatejši človek na svetu. O tem so poročali vsi svetovni finančni mediji, z 79,8 milijarde evrov premoženja je prehitel celo ustanovitelja Microsofta Billa Gatesa. Znan je po tem, da se noče izpostavljati v javnosti – nikoli si noče nadeti kravate in do leta mu 1999 je uspelo ohraniti anonimnost, saj se njegove fotografije do tedaj niso pojavile v nobenem časopisu. Zdaj je star 81 let in doslej je le trem novinarjem uspelo narediti intervju z njim. Kot sin železničarja je Ortega pri 13 letih zapustil šolo in se zaposlil v prodajalni majic v mestu La Coruna. Štiri leta zatem je zagnal lastno podjetje. Prvi butik Zara je odprl leta 1975. Vodenje imperija je nasledniku prepustil pred šestimi leti.

Bernard Arnault

Lvmh – Louis Vuitton Moët Hennessy, Francija, 62,9 milijarde dolarjev

Konglomerat 68-letnega francoskega milijarderja ima v lasti najbolj luksuzne blagovne znamke, med drugim tudi šampanjca Moët & Chandon in blagovne znamke Fendi, je tudi zbiratelj umetnin. Diplomirani inženir po izobrazbi je luksuzne blagovne znamke začel prevzemati v začetku 80. let, ko je kupil Dior. Nekateri pravijo, da je plašen, drugi ga imajo za hladnega in preračunljivega. Louis Vuitton, Givenchy, Marc Jacobs, Fendi jih je le nekaj, skupaj pa koncern združuje več kot 60 blagovnih znamk. Sloves zvitega lovca na podjetja si je Arnault pridobil že v mladosti. Po končanem študiju na Ecole Polytechnique je najprej delal v družinskem gradbenem podjetju, potem pa pregovoril očeta k prodaji osnovne dejavnosti. Po izvolitvi Françoisa Mitterranda za predsednika leta 1981 se je Arnault izselil v ZDA, ker se je bal gospodarske politike socialistov, vrnil se je tri leta kasneje in prevzel tekstilni koncern Boussac, ki mu je grozil bankrot. Pri tem mu je pomagala socialistična vlada.

Maria Franca Fissolo

Ferrero, Italija, 30,2 milijarde dolarjev

Maria Franca Fissolo je vdova Micheleja Ferrera in naslednica njegovega čokoladnega imperija. Rodila se je leta 1940 in je bila dolga leta tajnica kralja nutelle, s katerim se je poročila leta 1962. V enem svojih redkih intervjujev je povedala, kako jo je zasnubil: »Zelo zadovoljen bom, če boš rekla 'da', ampak premisli dobro, ker se boš omožila z moškim, ki ti bo kar naprej govoril o čokoladi.« Zdaj živi v Monte Carlu, velja pa za najbogatejšo žensko na svetu. Njen mož, s katerim je imela dva sinova, je ustvaril imperij, v katerem so blagovne znamke Nutella, Kinder Chocolate, Tic-Tacs in Ferrero Rocher. Umrl je pred dvema letoma star 89 let. Michele Ferrero velja za očeta nutelle, čeprav je osnove recepta za namaz sicer izdelal že njegov oče Pietro, ker je želel znižati stroške proizvodnje namaza in je zato čokoladi dodal lešnike. Sin je nato recept dodelal, prvi lonček nutelle pa so izdelali leta 1964.

Karl Albrecht jr.

Aldi, Nemčija, 29,2 milijarde dolarjev

Je najbogatejši človek v Nemčiji, bogastvo je podedoval od očeta, ki je skupaj z bratom ustanovil verigo diskontnih trgovin, ki jih pri nas poznamo pod imenom Hofer. Karl in Theo Albrecht sta svoj imperij zgradila iz majhne trgovine svoje matere in veljata za izumitelja diskontnega principa, s katerim sta se vpisala v gospodarsko zgodovino. Tedaj revolucionarna ideja je bila, da z manjšim izborom proizvodov in poenostavljenim delovanjem stroške zadržita na zelo nizki ravni. S tem je Aldi lahko prodajal svoje izdelke po precej nižjih cenah kot konkurenca. Prvo diskontno trgovino je družina odprla leta 1962, že kmalu po vojni pa so sicer nadaljevali materino trgovsko dejavnost. Albrechtovo premoženje je le milijardo dolarjev manjše od premoženja Ferrerove vdove. Albrecht nima otrok in torej tudi ne dedičev. Družina je vselej ohranjala zasebnost, tako tudi skoraj ni najti njenih javnih fotografij pa tudi informacij o družini je izjemno malo.

Kjeld Kirk Kristiansen

Lego, Danska, 30,2 milijarde dolarjev

Sedemdesetletni Kjeld Kirk Kristiansen je najbogatejši Danec in vnuk Oleja Kirka Kristiansena, ki je leta 1932 ustanovil Lego, ta je postal prvi na svetu v industriji igrač. Kocke so za žogo in vodo tretja najbolj priljubljena igrača na svetu, sprva so jih delali iz lesa, nato pa dejavnost povsem opustili, ko je leta 1961 zgorela tovarna, kjer so jih izdelovali. Lesene kocke so takrat pomenile več kot polovico posla. Lego je iz danskega družinskega podjetja zrasel v prvo največje svetovno podjetje z otroškimi igračami. V prvem polletju letos je namreč prodajo tako povečal, da je prehitel ameriški Mattel, ki je najbolj znan po barbikah. Tovarne imajo na Danskem, Češkem, Madžarskem in v Mehiki, leta 2017 bodo odprli prvo na Kitajskem. Letos so mediji poročali, da Lego dosega rekordne rasti prihodkov, a ne tudi rekordnih rasti dobička. Legokocke veljajo za izjemo med igračami, ki se jih otroci pogosto prehitro naveličajo. Izboljševale naj bi otrokove gibalne sposobnosti, koordinacijo, 3D-predstavo, krepijo ustvarjalnost in kreativnost.

Pexels

Dietrich Mateschitz

Red Bull, Avstrija, 19,6 milijarde dolarjev

Zdaj 73-letni Dietrich Mateschitz je soustanovitelj družbe, ki proizvaja energijsko pijačo Red Bull. Je hrvaških korenin, rojen na avstrijskem Koroškem in je diplomiral iz marketinga na Dunaju. Po končanem šolanju je bil med drugim aktiven kot trgovski zastopnik za kavo Jacobs in tudi kot proizvajalec zobne paste Blendax. Med službeno potjo na Tajskem je pokusil azijsko energijsko pijačo Krating Daeng, ki je bila inspiracija za njeno evropsko različico Red Bull, ta je na trg prišla leta 1987. Red Bull je najbolj znana avstrijska svetovna znamka. Mateschitz je leta 2012 s 50 milijoni evrov sponzoriral tudi zgodovinski skok z roba vesolja. Svoj izdelek je tržil predvsem prek športa in tako ima pod svojim okriljem številne športne ekipe od formule 1 do hokeja in nogometa, močno prisoten pa je tudi v posamičnih športih. Velja za človeka, ki rad živi življenje, oddaljeno od medijskega blišča, čeprav ima v lasti tudi nekaj avstrijskih medijev.

Več o evropskih bogataših preberite TU.