Kdo se lahko najbolj veseli nižje obdavčitve božičnice?

Tinkara dela v zasebnem podjetju kot tajnica. Delodajalec jo je na začetku meseca obvestil, da ji lahko nagrado za delovno uspešnost, 13. plačo ali božičnico, kot jo imenujejo, izplača decembra ali pa januarja 2017. Če Tinkara želi denar porabiti za nakup božično-novoletnih daril, bo izplačilo želela že decembra, če ima za ta namen privarčevan denar, pa bo počakala do januarja, saj bo v tem primeru dobila izplačano višjo nagrado.

V prvem primeru bo dobila 600 evrov, če ji bo podjetje božičnico izplačalo januarja, pa približno 660, ker ji ne bo treba plačati akontacije dohodnine od tega prihodka. Vlada je namreč z mini davčno reformo znižala obremenitev izplačila nagrad za delovno uspešnost do višine 70 odstotkov zadnje povprečne mesečne plače, torej do zneska 1090,80 evra bruto (če znaša povprečna plača v Sloveniji 1558,29 evra bruto). Do tega zneska bodo torej zaposleni upravičeni plačila akontacije dohodnine, ki pa ni za vse enako, ampak se razlikuje glede na osnovno plačo in davčne olajšave. 

Akontacija mora biti dobropis za delavca

Ker se je delodajalec v Tinkarinem podjetju božičnico odločil izplačati januarja 2017, jo bo moral januarja izplačevati tudi vsa prihodnja leta, saj je nagrada za delovno uspešnost omejena na izplačilo enkrat na leto in vsem zaposlenim skupaj. Torej ni mogoče, da bi se nekdo v Tinkarinem podjetju odločil, da bi imel izplačano januarja, drug pa decembra. Prav zaradi tega marsikatera podjetja, kljub za zaposlene davčno ugodnejši možnosti izplačila božičnice januarja 2017, tega tokrat ne bodo naredila, saj so presodila, da zaposlenim več pomeni, da dobijo izplačilo decembra, ko imajo ponavadi tudi več stroškov.

»Za izplačilo decembra smo se odločili zato, ker ga večina zaposlenih takrat tudi pričakuje in izkoristi za nakupe v času prazničnih obdarovanj, saj so takrat tudi družinski izdatki ponavadi večji. Približno toliko, kot bi zaposleni finančno pridobili z zamikom izplačila nagrade v januar, pa bo vredno naše dodatno darilo, ki ga bodo dobili vsi Gorenjevi zaposleni še pred božičnimi prazniki,« nam je pojasnila Mateja Celin iz Gorenja, ki bo v povprečju zaposlenim izplačalo 600 evrov bruto nagrade.

Za izplačilo decembra smo se odločili zato, 
ker ga večina zaposlenih takrat tudi pričakuje 
in izkoristi za nakupe.

Tudi v državnem Telekomu bodo božičnico v višini 600 evrov bruto izplačali decembra, a ne le zato, ker jo zaposleni zaradi dodatnih izdatkov takrat pričakujejo, ampak tudi zato, ker je bilo lani tako dogovorjeno s sporazumom s socialnimi partnerji. Tudi v Krki, kjer bodo redno zaposleni in sodelavci, zaposleni prek zaposlitvenih agencij, dobili božičnico v enakem znesku kot lani, in sicer 1281,93 evra bruto, bo ta izplačana 16. decembra 2016. Torej letos še ne bodo deležni višjega neto izplačila. Za prihodnje leto pa zaposleni upajo, da delodajalci koristi nove zakonodaje ne bodo pretvorili v nižje bruto zneske, ampak jim bodo priznali višji neto. Bojan Ivanc z GZS meni, da večja podjetja tega ne bodo storila, pri manjših, ki jim tudi minimalni zneski veliko pomenijo, pa je ta bojazen upravičena. 

Ministrstvo za finance ocenjuje, da se bo prihodnje leto zaradi nižje obremenitve pri izplačilu nagrade za poslovno uspešnost v proračunu nabralo 45 milijonov evrov manj, a na Gospodarski zbornici Sloveniji (GZS) menijo, da je ta ocena previsoka; potencialni izpad zaradi tega ukrepa bo po njihovem znašal približno 30 milijonov evrov, in to prav zaradi tega, ker se ugodnost nanaša le na izplačila do 1090,80 evra, za višja pa bo kot doslej treba plačati akontacijo dohodnine, a ne za celoten znesek, ampak zgolj za razliko. Recimo v Krki bodo tako zaposleni prihodnji december do zneska 1090,80 evra oproščeni plačila dohodnine za božičnico, do zneska 1281,93 evra pa jo bodo plačali. 

Na GZS menijo, da je vlada ugodnosti državljanom ponudila na račun gospodarstva.

»V določenih dejavnostih, ki dosegajo visoko dodano vrednost in tudi zaposlujejo ljudi z nadpovprečnimi plačami, bodo zaposleni deležni ugodnosti za manj kot polovico zneska mesečne plače, ki se ne bo štel v davčno osnovo,« pojasnjujejo na GZS in dodajajo, da bi bilo bolj smiselno določiti višji odstotek povprečne plače, ki ne bi bil obremenjen z dohodnino. 

V tokratni mini reformi država ni znižala le obremenitve božičnice, ampak tudi plače na splošno, a ne vsem, temveč le tistim, ki imajo prihodke nad 1,64-kratnikom povprečne plače. Zavezanec z dohodki na tej ravni bo na mesec pridobil okoli tri evre, na leto blizu 39 evrov, tistim, ki imajo 2800 evrov bruto plače, nova lestvica na letni ravni doda 173 evrov neto izplačil, pri tistih, ki imajo bruto plačo pri 2,5-kratniku povprečne plače, pa se bodo spremembe poznale nekoliko bolj: samska oseba bo na mesec dobila 66 evrov več, poročena z enim otrokom 52 evrov več in z dvema otrokoma 22 evrov več. Vlada je namreč zaradi razbremenitve višjega srednjega razreda, inženirjev in strokovnjakov za razvoj, odpravila 41-odstotno obdavčeni tretji razred, namesto tega pa uvedla dva nova, obdavčena 34- in 39-odstotno. Najvišji razred s 50-odstotno obdavčitvijo ostane. Njim se bo, mimogrede, nižja obdavčitev božičnice tudi najbolj poznala. Letos bodo imeli 13. plačo obdavčeno s 50 odstotki, prihodnje leto pa ne več (oziroma bo s tem obdavčena le razlika od povprečne plače do zneska božičnice). 

Ugodnejša dohodnina šele 2018

Po novi dohodninski zakonodaji bodo tako tisti, ki imajo neto davčno osnovo med 20.400 in 48.000 evri, plačali 34 odstotkov davka, tisti z neto davčno osnovo med 48.000 in 70.907 evri pa 39 odstotkov, a to se jim bo pri plačilu oziroma vračilu dohodnine poznalo šele leta 2018 – ker se ta obračuna za preteklo leto. 

Na GZS menijo, da sprememba znižuje progresivnost dohodninske lestvice, vendar simbolično ohranja najvišji, 50-odstotni dohodninski razred, ta pa pogosto odvrača tuje investitorje, ki v državo težko pritegnejo najbolj uspešne menedžerje, saj so ti še vedno previsoko obdavčeni. 

Pexels

Najslabše plačanim zgolj 20 evrov več

Z novim letom se uvaja tudi višja dodatna splošna olajšava, ki pomeni približno 20 evrov višje neto prihodke za 20.000 zavezancev z najnižjimi plačami. »To ne odpravlja temeljne težave pri večstopenjski lestvici splošne olajšave, ko se lahko zaposlenemu zaradi višjih izplačanih dodatkov dejanska neto plača zniža (zaradi višje davčne osnove kot posledica nižje splošne olajšave). Navedena rešitev bo po izračunih ministrstva za finance pomenila izpad v višini pet milijonov evrov na leto, po naši oceni pa bo izpad štiri milijone. Plače se namreč spet zvišujejo, s tem pa se manjša število zaposlenih, ki bodo upravičeni do najvišje splošne olajšave,« pojasnjujejo na GZS in dodajajo, da je celoten znesek razbremenitve izredno majhen, še posebej za najbolj produktiven kader v podjetjih, torej tiste, ki zaslužijo med 1,6- in dvakratnikom povprečne plače. Ti bodo, kot že rečeno, na boljšem le za nekaj deset evrov na leto. 

Na GZS menijo, da je vlada ugodnosti državljanom ponudila na račun gospodarstva. »Izpad prihodka zaradi manj pobrane akontacije dohodnine od zaposlenih v zasebnem in tudi javnem sektorju vlada želi dobiti nazaj s tem, ko bo s 1. januarjem zvišala davek na dobiček podjetij s 17 odstotkov na 19 odstotkov.« To se zdi »nesprejemljivo« tudi Zbornici davčnih svetovalcev, ki pa sicer meni, da je v Sloveniji glavna težava previsoka obremenjenost delodajalcev in delojemalcev s prispevki za socialno varnost. Tudi božičnica je tako še naprej obremenjena s prispevki delavcev in tudi delodajalcev. »Tu bi morala država že davno narediti določene korake, če bi hotela ustaviti beg možganov in privabiti v državo tuji kapital, kar naj bi bil namen mini davčne reforme,« nam je dejal Aleš Budja z Zbornice davčnih svetovalcev. 

S to davčno reformo ni popolnoma zadovoljen niti gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Kot je pred kratkim dejal za Sobotno prilogo, je zadovoljen, ker je ta korak storjen, ni pa zadovoljen, ker je majhen, ker torej zvišuje davek na dobiček za podjetja. »Ta ni tragičen, ker smo imeli enega najnižjih. Treba je nekje dobiti, da drugje damo,« je dejal in napovedal nove razbremenitve dela. 

Po izračunih ministrstva za finance bo sklop navedenih sprememb in dopolnitev pomenil 106 milijonov evrov manj pobrane dohodnine, po oceni GZS pa bo pobranih 90 milijonov manj. Z davkom od dohodkov pravnih oseb, s čimer bo država kompenzirala primanjkljaj iz nižje pobrane dohodnine, namerava ministrstvo za finance dobiti 74 milijonov evrov več kot letos, v to oceno pa ni všteta le dve odstotni točki višja obremenitev podjetij, ampak tudi bolj učinkovit davčni nadzor.