Kdo Franciji lahko zagotovi večjo blaginjo?

Prevedimo francosko realnost te nedelje v slovensko: ves čas volilne kampanje so ankete, kolikor še gre verjeti tem merilcem mnenja med ljudmi, najvišjo podporo kazale neodvisnemu kandidatu Bojanu Dobovšku. A zadnja dva tedna ste se v ospredje prebila diametralno nasprotna si kandidata Damir Črnčec in Matjaž Hanžek in zdaj se Evropa trese, ali se bosta sedmega maja morda celo onadva pomerila, kdo bo novi predsednik države. France Arhar, ki je ves čas veljal za favorita desnih strank, po aferi s plačo nima več nobene realne možnosti za drugi krog.

Kar je po zgledu nemškega tednika Der Spiegel parodija, je v Franciji realnost te nedelje: Marine Le Pen je Damir Črnčec, Emmanuel Macron je Bojan Dobovšek, Jean-Luc Mélenchon je Matjaž Hanžek in François Fillon je France Arhar.

Koga si želi gospodarstvo?

Politični analitiki svarijo pred nevarnostjo izvolitve Marine Le Pen, desničarske populistične stranke Nacionalna fronta, saj se bojijo njenega zavzemanja za izstop Francije iz EU po vzoru Velike Britanije. Na drugi strani je predstavnik skrajne levice Jean-Luc Mélenchon. Med kampanjo so ankete sicer največjo podporo kazale neodvisnemu kandidatu gibanja Naprej Emmanuelu Macronu, medtem ko se je kandidat francoskih konservativcev François Fillon po aferi s fiktivno zaposlitvijo svoje žene redno uvrščal šele na četrto mesto.

Bojan Ivanc, Gospodarska zbornica: Frexit je po naši oceni scenarij s 15- do 20-odstotno verjetnostjo. Tudi morebitna izvolitev Le Penove ne pomeni nujno frexita.

»Poslovni partnerji v Parizu so si edini, da bi bila za gospodarstvo najboljša izbira Fillon, ki obljublja več podjetništva, nižje davke in odpravo birokratskih ovir,« pravi Matej Kurent, direktor Gorenja Francije. »Za Macrona ni jasno, kaj želi narediti, kakšne gospodarske ideje zastopa, pri Le Penovi pa je prisoten predvsem strah, da bi resnično zahtevala izstop Francije iz EU. To je morda res všečno ušesom množic, ni pa dobro za gospodarstvo. Francija je prek gospodarskih in kapitalskih tokov zelo tesno povezana z EU.«

Gorenje je na francoskem trgu že 35 let. »Ta trg ne dopušča napak in vstop nanj je zelo zahteven. Za uspeh je treba imeti zelo dobre izdelke, konkurenčne cene, logistiko in poprodajne storitve, šele potem morda sledi uspeh,« pojasnjuje Kurent. Dodaja, da v industriji bele tehnike ni več francoske proizvodnje, je pa zato povsem skoncentrirana distribucija, ki določa, koga sprejmejo na trg in koga ne. Ta pomeni zelo veliko vstopno oviro. »Zanimivo je tudi, kako Francija ščiti svoje kmetijstvo, ki pa je zelo izvozno usmerjeno,« opozarja Kurent.

Pixabay

Evro na vrtiljaku

»Kapitalski trgi si želijo, da bi v drugi krog prišla kandidata sredinske opcije, torej Fillon in Macron. V nasprotnem primeru lahko pričakujemo veliko volatilnost trgov, padec cen delnic, dvig zahtevane donosnosti na francoske obveznice in tudi padec evra,« opozarja Luka Flere, direktor naložbenega sektorja pri KD Skladih. Po njegovem mnenju bi zlasti Fillonovi ukrepi srednjeročno pripeljali Francijo do višje gospodarske rasti in povečanja konkurenčnosti francoskega gospodarstva. Na gospodarstvo Francije bi pozitivno delovali tudi Macronovi ukrepi, saj predlaga davčne razbremenitve in pouadarja pomen povpraševanja. »Izvolitev Le Penove ali Mélenchona bi bila katastrofa za gospodarstvo. Oba predlagata srednjeročno nevzdržne ukrepe, kar bi vodilo do izgube konkurenčnosti in investicij,« svari Flere.

Daleč je Pariz od Ljubljane

Slovenci v Francijo izvozimo za 1,2 milijarde evrov blaga na leto. Francija je za Slovenijo peti največji izvozni trg in v izvozu predstavlja 4,7-odstotni tržni delež. Lani se je izvoz celo znižal za 0,4 odstotka, vzrok je nižja proizvodnja v Revozu in tudi težave francoskih proizvajalcev vozil, posledica tega je manjše povpraševanje po avtomobilskih delih. Rekorden izvoz smo sicer dosegli pred sedmimi leti, in sicer za poldrugo milijardo evrov. Glavni izvozni produkti so osebna vozila in avtomobilski deli, sledijo generična zdravila in industrijski polizdelki.

Predvsem zaradi uvoza motornih vozil se je lani za 11 odstotkov povečal izvoz, in sicer na 936 milijonov evrov.

Pixabay

Francija je s 60 milijoni prebivalcev drugo največje evropsko gospodarstvo in deveto svetovno, je članica kluba najrazvitejših držav G7, ima atomsko orožje, je stalna članica OZN. Čeprav je po besedah glavnega ekonomista v GZS Bojana Ivanca gospodarska konjunktura v EU na vrhuncu, kljub okrevanju tudi francoskega gospodarstva prodaja na drobno stagnira. Predvsem višje cene goriv so znižale nakupe potrošnikov.

»Nepremičnine so se v zadnjem lanskem četrtletju zvišale za 1,9 odstotka, kar je polovica v primerjavi z evroobmočjem. Je pa zelo optimistično v sektorju storitev, podobno je tudi v industrijskem sektorju: kljub višjim cenam surovin in šibkemu evru podjetjem uspeva to vgraditi v višje cene svojih proizvodov,« razlaga Ivanc.

Eden ključnih izzivov francoskega gospodarstva je visoka stopnja brezposelnosti, ki že devet mesecev vztraja pri desetih odstotkih. »Medtem ko se je v evroobmočju v zadnjih petih letih znižala za 1,4 odstotne točke, v celotni EU za 2,2 točke, se je v Franciji v tem obdobju celo zvišala za pol odstotne točke,« pravi Ivanc.

Kako verjeten je frexit?

»Frexit je scenarij, ki ima po naši oceni od 15- do 20-odstotno verjetnost. Tudi potencialna izvolitev Le Penove ne pomeni nujno frexita, saj je mogoče, da bo država dobila ali uveljavila nekaj koncesij od drugih držav članic, kar seveda ni v evropskem duhu, vendar izraža realnost sedanjega duha časov,« napoveduje Ivanc. Zaradi velikosti francoskega trga, in ker je Francija ustanovna članica EU, bi po Ivančevem mnenju tudi Nemci popustili in se strinjali, da se zaščiti enotnost evropskega trga blaga in storitev in tudi območja evra. Ivanc navaja primere, ko je EU že začela protidumpinške preiskave, predvsem na kitajske izdelke. EU je že uvedla 40 protidumpinških in protisubvencijskih ukrepov, trenutno poteka še 14 preiskav izdelkov iz jekla.

»EU se je konec lanskega leta odločila za uvedbo začasne protidampinške dajatve na uvoz brezšivnih cevi iz železa in jekla iz Kitajske. Te cevi se navadno uporabljajo v elektrarnah, gradbeništvu ter v naftni in plinski industriji. Preiskava evropske komisije je potrdila, da se kitajski izdelki v Evropi prodajajo po dampinških cenah. Da bi zavarovala podjetja iz EU, bo komisija uvedla dajatev v višini od 43,5 do 81,1 odstotka.«

Gospodarski izzivi za Francijo

Po mnenju Ivanca so strukturni problemi Francije, ki jih izražata nizka rast gospodarstva in visoka stopnja brezposelnosti, posledica neučinkovitosti na treh področjih:

1. rigidnem trgu dela,

2. previsoki javni porabi in posledično visoki davčni obremenitvi,

3. neučinkovitem trgu proizvodov in storitev.

Varnost zaposlitve redno zaposlenih in tistih na začasnih pogodbah je zelo različna. Po izračunih evropske komisije znaša potencialna gospodarska rast Francije okoli 1,2 odstotka. OECD je Francijo sicer označil za državo, v kateri se je hitrost reform pospešila v letih 2013 in 2014.

Matej Kurent, Gorenje Francija: Izstop Francije iz EU je morda res všečen ušesom množic, ni pa dober za gospodarstvo.

Za znižanje javnega dolga, ta znaša 97,5 odstotka BDP, bi morala država znižati strukturni primanjkljaj za dve odstotni točki, je prepričan Ivanc. Francoska javna poraba zdaj znaša 57 odstotkov BDP, s čimer se Francija z največjo javno porabo v EU postavlja ob bok Finski. Povprečje javne porabe držav EU je 47 odstotkov, v evroobmočju pa 48,5 odstotka. Za primerjavo: slovenska javna poraba je lani znašala 47,8 odstotka BDP.

»Francoski delavec je sicer res med najbolj obdavčenimi v EU, a socialne pravice francoskih delavcev so izjemne, povsem neprimerljive s slovenskimi,« pravi Kurent. »V nedeljo se odloča, kakšna bo nova Francija. Ta država je v svetovnem vrhu na področju energetike, letalstva in jedrske industrije. Poleg tega ima tudi zelo dobro razvit izobraževalni sistem,« pravi Kurent.