Kdo bo zaradi robotov ostal brez službe?
Na svetu je okoli dva milijona industrijskih robotov, po ocenah Mednarodnega združenja robotike (IFR) pa se bo njihovo število do konca desetletja povzpelo na več kot tri milijone. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da je azijsko-pacifiški del sveta na področju robotike poglavje zase. Poleg Kitajske, Koreje in Japonske se na seznam najpomembnejših na zemljevidu robotike najpogosteje uvrščajo še ZDA in Nemčija. Omenjene države pokupijo 74 odstotkov vseh robotov, a vse tri azijske države so kljub temu daleč spredaj, in sicer vsaka po drugem kriteriju.
Medtem ko je po podatkih IFR svetovno povprečje 74 robotov na 10.000 zaposlenih v predelovalnih dejavnostih, ima Koreja kot najbolj robotizirano gospodarstvo na svetu na svojih 10.000 zaposlenih v teh dejavnostih kar 631 robotov. Kitajska na drugi strani jih ima le 68, a pričakuje se, da bo ta gospodarska velesila do leta 2020 pokupila 40 odstotkov vseh robotov na trgu. Njihov nakup v letu 2020 (po ocenah 210.000 robotov) bi lahko bil skoraj enak celotni svetovni prodaji v letu 2015 (254.000). Tistega leta je Kitajska kupila 70.000 robotov in s tem presegla celotno povpraševanje Evrope. Čeprav je Japonska, ki je v poznih devetdesetih letih kupila skoraj polovico vseh industrijskih robotov, morda izgubila vodilno vlogo pri številu robotov, je še vedno med najnaprednejšimi pri razvoju. ZDA trojici sledi, v Evropi pa izstopa predvsem Nemčija.
Ko gre za prodajo robotov, je za azijsko-pacifiško regijo Amerika, a predvsem na račun Mehike, Kanade in Brazilije, v Evropi pa dosegata najvišje stopnje rasti srednja in vzhodna Evropa.
Skupina raziskovalcev in študentov IMB programa z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani pod vodstvom dr. Janeza Prašnikarja je opravila raziskavo z naslovom Roboti med nami. Njene izsledke bosta dr. Tjaša Redek in dr. Matjaž Koman predstavila na Poslovni konferenci Portorož.
Robotizacija se je, kot med drugim navajajo avtorji raziskave, razvila v 35 milijard dolarjev vreden globalni posel, po ocenah svetovalne družbe Boston Consulting Group (BCG) pa naj bi se njegova vrednost do leta 2025 povzpela na 87 milijard dolarjev. Roboti so in bodo ostali, njihova uporaba povečuje učinkovitost proizvodnega procesa, povečuje produktivnost. Po ocenah Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je robotika z odpravo nekvalificiranega dela in drugih dražjih procesov v proizvodnji, s čimer naj bi se stroški proizvodnje znižali tudi za deset odstotkov, k BDP prispevala 0,37 odstotne točke.
Posledice finančne krize iz let 2008 in 2009 je občutilo tudi področje robotike, a si je zelo hitro opomoglo. Danes je robotika daleč najbolj razširjena v avtomobilski industriji, kjer se je uporaba robotov od leta 2009 popeterila in je zdaj v tej panogi skoraj polovica vseh industrijskih robotov. Njihova uporaba je pogosta tudi v elektroniki, krepi pa se tudi v kemični, gumarski in plastični ter prehranski industriji. Na nekaterih področjih robotizacija zadnja leta dosega celo večjo rast kot v avtomobilski industriji, a to bo kljub temu težko izriniti s prvega mesta po razširjenosti robotov v proizvodnji.
V Sloveniji gonilna sila avtomobilska industrija
Prav dejstvo, da je avtomobilska industrija najpogostejša uporabnica robotov, je eden ključnih vzrokov, da Slovenija na področju robotike ohranja stik. Kot smo omenili že v uvodu, je bila Slovenija, kjer se kar 48 odstotkov vseh industrijskih robotov uporablja v avtomobilski industriji – na Češkem znaša ta delež 58 odstotkov in v Nemčiji 50 odstotkov, kar jasno kaže, da je avtomobilska panoga ključna v robotiki in ostaja vodilna – leta 2016 po številu robotov na 10.000 zaposlenih v predelovalnih dejavnostih s 137 roboti nad evropskim povprečjem, ki znaša 99 robotov na 10.000 zaposlenih.
Del raziskave je bil namenjen primerjavi med Dansko, Avstrijo in Slovenijo, državami, ki so si pri uporabi in razvoju robotike dokaj različne. Po uporabi robotov na število zaposlenih v predelovalnih dejavnostih sta tako Danska (211), ki je po tem kriteriju med evropskimi državami na tretjem mestu, za Nemčijo in Švedsko, kot Avstrija (144) pred Slovenijo. Pri Danski je treba upoštevati še to, navajajo avtorji raziskave, da ima v primerjavi s slovenskim in avstrijskim gospodarstvom avtomobilski sektor veliko manj pomembno vlogo, kar še dodatno kaže na zavezanost Danske k razvoju robotike. To uporabljajo predvsem v kovinski industriji (29 odstotkov), plastični in kemični (18 odstotkov) in prehrambni industriji (15 odstotkov). Avstrijsko gospodarstvo nasprotno močno zaznamuje visokotehnološka avtomobilska industrija, ki je v zadnjih letih največ prispevala tako k ponudbi kot k povpraševanju po robotih.
Med Dansko, Avstrijo in Slovenijo pa je razlika tudi v pristopu k robotizaciji. Na Danskem se robotika razvija od spodaj navzgor, a je podpora države velika. Pomembno vlogo pri razvoju igra grozdenje, čeprav šolski sistem ponuja potrebno izobraževanje, pa bi lahko danskemu gospodarstvu kmalu začelo primanjkovati ključnih kadrov. Po nekaterih raziskavah bi lahko na Danskem »avtomatizirali« kar 40 odstotkov delovnih ur, kar je enako milijonu zaposlitev za nedoločen čas, gospodarstvo pa bi se lahko srečalo s pomanjkanjem znanj predvsem na področju podatkovne znanosti in inženiringa. V Avstriji gre pri razvoju robotike za kombinacijo pristopa od spodaj navzgor in od zgoraj navzdol, je pa naša severna soseda, kot navajajo avtorji raziskave, tudi na podlagi številnih vladnih spodbud iz preteklih let vodilna pri implementaciji industrije 4.0.
Za Slovenijo je medtem, kot ugotavlja raziskava, značilen intenziven, a še vedno razdrobljen razvoj. Med glavnimi igralci pri razvoju robotike navajajo avtomobilski grozd, poleg podjetij iz avtomobilske industrije (med drugim npr. Kolektor, TPV, Hidria, KLS Mahle Letrika) pa še Unior, Domel, Lamo Automation in Gorenje. Ta podjetja so razvijala ali pa trenutno razvijajo tudi lastne rešitve s področja robotike ali v sodelovanju s ponudniki. Seveda pa robote v Sloveniji uporablja še precej drugih podjetij.
Eno ključnih vprašanj, ki so si jih avtorji raziskave zastavili, je bilo, ali naj Slovenija vzpostavi grozd, ki bi industriji robotike pomagal pri rasti in razvoju. Kot odgovarjajo, bi lahko vzpostavitev grozda pripomogla k večjemu sodelovanju med institucijami in podjetji ter spodbujala delitev znanja. Mala in srednja podjetja bi lahko spodbujali tako pri proizvodnji kot rabi robotov, Slovenija pa bi lahko v robotiki prevzela vodilno vlogo med državami Zahodnega Balkana. A na drugi strani, dodajajo raziskovalci, slovenska podjetja niso več tako homogena kot v preteklosti, številna so postala del velikih mednarodnih korporacij (Mahle Letrika, Revoz, Knauf Insulation, Danfoss ...), ki imajo lastne centre za raziskave in razvoj. Glavna pomanjkljivost oziroma ovira za hitrejši razvoj robotizacije tako ostaja povezovanje med podjetji, univerzami in raziskovalnimi institucijami, a avtorji raziskave menijo, da bi pozitivne izkušnje nekaj močnih, modernih podjetij, ki so hkrati globalni igralci in imajo sloves dobrih zaposlovalcev, lahko obrnile trend.
Komu bodo roboti vzeli službo?
Tako kot vsak večji razvojni preboj v zgodovini doslej tudi razvoj robotike spremlja strah. Ta se večinoma nanaša na nevarnost izgube delovnega mesta, a dosedanje raziskave so dale različne rezultate. Čeprav se v večini vsi strinjajo, da bo razvoj robotike (tudi digitalizacije, umetne inteligence in podobnega) povsem spremenil naše okolje, vse napovedi niso črnoglede in ne naznanjajo množičnih odpuščanj. Izkušnje so hkrati različne. Študije tako kažejo, da v ZDA en robot nadomešča šest zaposlenih, medtem ko za Evropo to ne velja in tam roboti ne nadomeščajo zaposlenih. Kaj je vzrok za takšne razlike, še ni pojasnjeno.
Zaradi digitalizacije in robotizacije naj bi bili najbolj na udaru poklici v proizvodnji, trgovini, transportu ter storitvah, povezanih z namestitvami in hrano. Raziskava je pokazala, da enostavnega odgovora na vprašanje, ali bo avtomatizacija nadomestila današnje delavce, ni, bodo pa nove tehnologije in njihova uporaba spremenile način dela in uporabo naših znanj.
A napačno je večinoma splošno prepričanje, da bodo na udaru le nizkokvalificirana delovna mesta – možnosti za izboljšave so namreč povsod, skoraj vsaka dejavnost, vsak poklic ima potencial, da se ga del avtomatizira. Kot še navajajo avtorji raziskave, je na trenutni ravni tehnološkega razvoja manj kot pet odstotkov poklicev takšnih, ki bi bili primerni za popolno avtomatizacijo. Delovna mesta, ki bodo najverjetneje izgubila boj z robotizacijo, se pojavljajo v vseh panogah, tako lahko med drugim omenimo dela v proizvodnji (varilci, rezalci) ter v kmetijstvu, transportu in skladiščenju (samostojna vozila) pa tudi v nastanitvenih in prehrambnih storitvah (kuharji, pomivalci posode, sobarice), celo na področju oskrbe starejših in otrok ter izobraževanja.
Raslo bo povpraševanje po socialnih veščinah
A gospodarstvo se vseskozi spreminja in z njim se spreminjajo tudi delovna mesta. Tako kot večji del danes aktivne populacije pri vstopu v osnovno šolo na vprašanje, kaj bi si želel delati v življenju, verjetno ni odgovoril, da si želi postati skrbnik družbenega omrežja ali vloger, bo 65 odstotkov otrok, ki vstopajo v osnovno šolo, opravljalo poklic, ki danes še ne obstaja.
Specializacije, poznavanje izredno ozkega področja do potankosti, četudi na škodo širše, bolj splošne izobrazbe, prav tako ni več nekaj, k čemur naj bi stremeli ne glede na vse. V skladu z napovedmi bodo ljudje v prihodnje potrebovali tri ključne lastnosti, in sicer sposobnost reševanja kompleksnih problemov, kritično razmišljanje in kreativnost. Industrija 4.0 bo tako nujno zahtevala tudi socialne veščine.
Več iz rubrike
3D tisk pozitivno vpliva na gospodarstvo
Najpogosteje 3D tisk proizvaja slušne aparate, protetične pripomočke in tekaške copate.
Bomo trajnost dosegli z jedrsko fuzijo?
Znanstveniki dosegli stabilizacijo jedrskega zlivanja, kar je dober znak za prihodnost
