Kdaj in kako bodo bogataši zapustili Zemljo?

Vsakdo, ki je se je predajal prebiranju postapokaliptičnih knjig, se verjetno občasno zdrzne ob paralelah, ki jih je mogoče zrisati med realnostjo in znanstvenofantastično fikcijo. Jedrska vojna, okoljska katastrofa, rastoča gladina svetovnih morij, vstaja nižjih slojev, smrtonosni virusi, izbruh gromozanskega vulkana, trčenje velikega asteroida – kar nekaj scenarijev je iz leta v leto bliže uresničitvi.
Optimistični niso niti strokovnjaki, ki poudarjajo, da je izumrtje prej norma kot izjema na našem planetu – 99 odstotkov vrst je v milijarde let dolgi zgodovini Zemlje izumrlo.

Zasebni vlagatelji so samo lani v vesoljske tehnologije vložili 3,9 milijarde dolarjev.

»Vsi bomo umrli,« je prva misel profesorja in futurista Miciha Kakuja v knjigi Prihodnost človeštva, v kateri ne govori o posameznikih, temveč o človeški vrsti. Če nas ne bo pokončala katera izmed prej naštetih katastrof, je jasno, da eksplozije sonca čez pet milijard let na Zemlji ne bo preživel nihče. Je prihodnost človeštva zunaj Zemlje, zunaj našega osončja? Za slehernika verjetno ne, medtem ko se najbogatejši Zemljani menda že spogledujejo z zvezdami. Vsaj tako pravi Douglas Rushkoff v svojem članku s pomenljivim naslovom Preživetje najbogatejših, ki je bil pred kratkim objavljen na portalu Medium.

Reuters

Kako preživeti »dogodek«?

Vse se je začelo s povabilom v elitno zasebno letovišče. »Predvideval sem, da bom predaval nekako stotim investicijskim bančnikom,« se spominja Rushkoff, ki še nikdar ni imel tako dobro plačanega predavanja – za nekajurni obisk letovišča mu je bilo obljubljeno plačilo v višini polletnih prihodkov službovanja na univerzi. Ko je prispel na cilj, so ga odpeljali v sobo, kjer pa ga niso pričakali tehniki z mikrofoni v roki, temveč okrogla miza, za katero je sedelo pet milijarderjev iz sveta hedge skladov. »Po nekaj minutah kramljanja sem ugotovil, da jih ne zanimajo podatki, ki sem jih zbral za predavanje. Imeli so svoja vprašanja.«

Vesolje je postalo novo igrišče bogatašev.

Na začetku so bila nedolžna. Bitcoin ali ethereum? Je kvantno računalništvo resnično ali ne? Nato pa so se lotili osrednjih tematik njihovega zanimanja. Katere regije bodo najbolje prestale podnebno krizo, Nova Zelandija ali Aljaska? Ali Google res razvija računalnik, v katerega bodo zlili možgane Raya Kurzweila (svetovno znani futurist, op. p.); bo njegova zavest preživela tranzicijo?
A nato je eden od izvršnih direktorjev hedge sklada po razlagi, da gradi lastni podzemni sistem zaklonišč, vprašal: »Kako ohranim avtoriteto v svoji varnostni službi po dogodku?«

Hotel v vesolju: RAZPRODANI prvi meseci!

Dogodek (The Event, op. p.) je sinonim za okoljsko katastrofo na Zemlji, ki bi lahko s seboj prinesla družbene nemire, jedrsko vojno ali razširitev smrtonosnih virusov. To so resna vprašanja za vse, ki verjamejo v takšno prihodnost Zemlje, predvsem pa za tiste, ki imajo danes kapital, da bi lahko prispevali k morebitnim rešitvam, vendar ostajajo sebični. Jasno, kmalu po »dogodku«, kamor se nameravajo pred vremenskimi ujmami, radioaktivnim sevanjem in razjarjenimi množicami skriti bogataši, bo njihove moči konec. Denar bo postal ničvreden. Kaj bo ustavilo čete vojakov varnostnikov, ki ne bodo več poznali zunanjih sovragov, da se ne zarotijo proti nekdanjim oblastnikom in si sami ne izberejo voditeljev? Rushkoff piše, da so bogataši razmišljali o posebnih prostorih, kamor bi zaklenili hrano in vodo, pred samim dogodkom prisilili svoje vojščake, da bi nosili posebne »disciplinske« ovratnice ali pa celotno operacijo zaupali robotom, če bo seveda do tedaj tehnologija tako napredna.

Reuters

Med vse bolj znanstvenofantastičnimi scenariji je Rushkoffu končno postalo jasno, da številni najbogatejši o rešitvi Zemlje ne razmišljajo več. Njihov cilj je beg pred zelo resno nevarnostjo globalnega segrevanja, rastoče gladine morja, vse večjim migrantskim problemom, pred pandemijami, pred pomanjkanjem vode in drugih virov … »Prihodnost tehnologije pomeni zanje le eno stvar: pobeg,« je zapisal Rushkoff.

V podzemlje ali med zvezde

Pobeg pred prihodnostjo na Zemlji, pobeg pred prihodnostjo človeštva. Ideja je stara nekaj let in je prišla v modo, potem kot je o selitvi na Mars začel drzno govoriti Elon Musk, ki je nekoč izjavil, da si želi umreti na Marsu. »Prejšnje stoletje smo imeli dve svetovni vojni, tri, če štejete še hladno vojno. Ne verjamem, da v prihodnje ne bomo imeli še ene,« je izjavil letos spomladi. Mars vidi kot pribežališče pred srednjim vekom, v katerega bi nova svetovna vojna pahnila človeštvo. »Moramo zagotoviti, da bo nekje ostalo seme civilizacije, ki bi lahko skrajšalo pot nazaj iz srednjega veka,« je dodal altruistično.

Douglas Rushkoff: Prihodnost tehnologije pomeni zanje le eno stvar: pobeg.

Ali so Muskove motivacije res takšne, kot jih predstavlja javnosti, ali pa v zasebnosti domačega kavča razmišlja podobno kot milijarderji, s katerimi se je v luksuznem letovišču srečal Rushkoff, je težko vedeti. A dejstvo je, da so bogataši iz tega ali onega razloga vse bolj navdušeni nad vesoljem in možnostmi, ki jih ponuja njegovo raziskovanje.

Reuters

Jeff Bezos, ki je zaradi nenehne rasti vrednosti delnic Amazona letos postal prvi človek v moderni zgodovini, čigar osebno bogastvo je preseglo 150 milijard dolarjev, investira po eno milijardo dolarjev na leto v podjetje Blue Origin. Richard Branson je doslej vložil več kot 600 milijonov dolarjev v Virgin Galactic, s katerim želi v kratkem v orbito popeljati prve turiste. Musk cilja v vesolje s podjetjem SpaceX (Space Exploration Technologies).
Čeprav so Bezos, Branson in Musk tri imena, ki si jih večina prikliče v spomin, ko razmišlja o bogataših z vesoljskimi ambicijami, je po oceni Bloomberga v vesoljsko tekmo vključenih najmanj 13 od 500 najbogatejših Zemljanov. Naložbe v podjetjih, ki se ukvarjajo z vesoljsko tehnologijo, imajo tako rekoč vsi najbogatejši ljudje iz tehnološkega sveta – med drugimi Bill Gates in Paul Allen iz Microsofta, Mark Zuckerberg iz Facebooka, Larry Page in Sergej Brin iz Googla, kot tudi Ma Huateng iz kitajskega konkurenta Tencent.
Zasebni vlagatelji so samo lani v vesoljske tehnologije vložili 3,9 milijarde dolarjev, je razvidno iz analize, ki jo vsako leto objavlja družba Space Angels. V zadnjih dveh letih so te investicije presegle višino investicij v petih predhodnih letih skupaj. Od leta 2009 do konca lanskega leta so investicije v vesoljske tehnologije dosegle skoraj 13 milijard dolarjev. Ta denar ni investiran v imenu znanosti, temveč v službi interesov peščice najbogatejših. Nekateri med njimi si želijo predvsem zaslužiti. Jeff Bezos, čigar podjetje Blue Origin je ravno v teh dneh opravilo deveti testni polet plovila New Shephard (Novi pastir), naj bi za polete v vesolje svojim strankam zaračunaval od 200.000 do 300.000 dolarjev na posamezni polet. Prav toliko naj bi za polete v vesolje zaračunaval Branson, ki je menda doslej prodal 700 kart po 250.000 dolarjev.
To vsekakor ni poceni, a preživetje je neprecenljivo. Vesolje je postalo novo igrišče bogatašev. Toda hkrati se je pokazalo, da sta tehnologija in tehnološki napredek v njihovih mislih že zdavnaj prerasla zgodbo o kolektivnem razcvetu človeštva in postala sredstvo osebnega bogatenja ali celo preživetja.