Kateri prevzemi se napovedujejo letos?

Finančna sklada Bain Capital in Cinven sta ta mesec napovedala prevzem nemškega farmacevta Stade. Vrednost prevzema je 4,1 milijarde evrov, sklada pa družbi obljubljata finančno in strateško pomoč pri prevzemih in prodorih na nove trge. Sedež podjetja bo še naprej v nemškem mestu Bad Vilbel. Stada ima 10.900 zaposlenih, lani je ustvarila 2,2 milijarde evrov prihodkov.

Večja podjetja se odločajo za prevzeme predvsem zato, da dobijo človeški kapital, da pridejo do znanja.

»Farmacevtska industrija je pod velikim pritiskom zniževanja cen svojih izdelkov. Farmacevtska podjetja imajo tako na voljo dve možnosti: prva je ekonomija obsega, torej osredotočenje na konsolidacijo in iskanje sinergij, druga je krepitev portfelja izdelkov z višjo maržo oziroma višjo dodano vrednostjo, kjer pa izstopa zlasti biotehnološki del. Ti izdelki so še patentno zaščiteni in zato nimajo konkurence generičnih izdelkov,« pojasnjuje analitik Matej Šimnic iz finančne skupine Alta.

Teroristi vs. podražitev denarja

»Večja podjetja z dovolj prostimi sredstvi se odločajo za prevzeme predvsem zato, da dobijo človeški kapital. Njihov glavni razlog za nakup podjetja je, da pridejo do znanja. To se dogaja zlasti na področju umetne inteligence in interneta stvari. Apple sploh ni osamljeno podjetje pri takšnem ravnanju, še veliko je podobnih,« razlaga Luka Gubo, analitik pri Finančnih trgih.

Farmacevtska podjetja imajo na voljo ali ekonomijo obsega, torej prevzemanje drugih, ali krepitev portfelja izdelkov z višjo dodano vrednostjo.

Letos se bo po Gubovem mnenju nadaljeval trend prevzemov zadnjih dveh let, kajti dostop do kapitala je še razmeroma poceni in enostaven. Opozarja pa, da bo na odločitve o prevzemih najbolj vplivala geopolitična negotovost, ki bo končno odločitev za prevzeme prestavila v prihodnost. »Seveda ob predpostavki, da se cena kapitala ne bo spremenila. Če pa se bo tudi ECB, podobno kot ameriška centralna banka Fed, odločila za dvig obrestnih mer, bo to podražilo nakupe podjetij. Da bi se temu izognili, bo to pospešilo odločitve za prevzeme še pred dvigom obrestnih mer,« napoveduje Gubo.

Predlanskim je bilo po svetu za 5000 milijard evrov prevzemov, lani za 3200 milijard. Od tega je bilo 46 odstotkov prevzemov v ZDA, 25 odstotkov v Evropi, preostali predvsem v Aziji.

Agrokor na razprodaji

Po Gubovih besedah se tako finančni skladi kot podjetja iz panoge v naši regiji trenutno najbolj zanimajo za prevzem Leda in Jamnice. To sta najbolj perspektivni podjetji v nasedlem Agrokorjevem koncernu. Obe kotirata na borzi: v Ledu ima Agrokor 55-odstotni tržni delež, tržna kapitalizacija pa znaša 175 milijonov evrov; v Jamnici ima Agrokor 80 odstotkov delnic, tržna kapitalizacija pa znaša 220 milijonov evrov. »Podjetji sta zelo dobri, imata možnost nadaljnje rasti. Agrokor ju ni razvijal, ker je njun denarni tok preusmerjal ali za prevzeme ali za poravnavanje svojih finančnih obveznosti,« razloži Gubo.

Pixabay

Prevzemi v farmacevtski industriji

• 2014 – Abbott Laboratories proda za 5 milijard evrov svojo generično divizijo zunaj ZDA globalnemu generiku Mylanu.
• 2015 – Izraelska Teva za 38 milijard evrov kupi generično divizijo irskega farmacevta Allergana.
• 2016 - Jordanski farmacevt Hikma Pharmaceuticals kupi ameriško generično divizijo nemškega farmacevta Boehringer Ingelheimsa za 2,5 milijarde evrov.
• 2017 – Ta mesec je nemški farmacevt Fresenius potrdil, da se pogovarja o prevzemu ameriškega generika Akorna.